ov="Lampe (D.)" (48)

1. afēkt, m. močno čuvstvo, navdanje, der Affect; željni, jezni, aktivni, pasivni afekti, Lampe (D.).
2. akcidēncija, f. die Accidenz ( phil.), Lampe (D.); — prim. pritika.
3. analīza, f. razkroj ( chem.), razklad ( gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).
4. astēničən, -čna, adj. slabilen, asthenisch: astenični afekti, Lampe (D.).
5. bit, f. das Sein, Cig. (T.), Lampe (D.).
6. blodoȗmje, n. der Irrsinn, Lampe (D.).
7. človẹkoslǫ̑vje, n. = človekoznanstvo, Lampe (D.).
8. čȗd, f. das Naturell, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — prim. hs. ćud.
9. čȗt, m. der (äußere) Sinn, das Empfindungsvermögen, Guts., Jarn., Mur., Jan., Cig. (T.), Mik.; čut, občna zmožnost čutiti, Lampe (D.); znanje o najznamenitejšem čutu in čutilu (Sinn und Sinnesorgan), Žnid.; topih čutov, grobsinnig, Cig.; životni č., der Vitalsinn, Erj. (Som.); — = čuvstvo, der innere Sinn, das Gefühl, Cig., Jan.; rahli čut, das Zartgefühl, Cig.; — die Neigung, der Sinn für etwas, C.; č. imeti ali čuta ne imeti za kako reč, nk.
10. 1. čȗtən, -tna, adj. 1) zum Sinn oder zu den Sinnen gehörig, sinnlich, Jan., Cig. (T.); čutno stvarstvo, die Sinnenwelt, čutni mik, der Sinnenreiz, čutno mamilo, die Hallucination, Cig. (T.); čutna predstava, Lampe (D.); — 2) empfindend, fühlend, Empfindungs-, Gefühls-, Fühl-: čutni rogljiči, die Fühlhörner, Mur., Cig., Jan.; čutni rožički, Glas.; čutna bradavica, die Nervenwarze, V.-Cig.; — 3) čútən, wahrnehmbar, merklich, Cig.; — vino je čutno = močno, Dol.
11. čutílọ, n. das Sinnesorgan, Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), Lampe (D.).
12. čȗtnost, f. 1) notranji pojavi, — katerih središče in vir so čuti, oziroma čutila, Lampe (D.); die Sinnlichkeit, Cig. (T.); — 2) čútnost, die Fühlbarkeit; — 3) = čutljivost 1), Cig., Jan.
13. čȗvstvọ, n. das Gefühl, Cig. (T.); estetično, mešano, nravno, religijozno č., Lampe (D.); — stsl., rus.
14. determinīzəm, -zma, m. der Determinismus ( phil.), Lampe (D.).
15. družboslǫ̑vje, n. die Sociologie, LjZv., Lampe (D.).
16. ilúzija, f. slepilen, napačno razlagan občut, die Sinnestäuschung, die Illusion, Cig. (T.); estetična i., t. j. i., ki jo zbuja umetnik s svojim delom, Lampe (D.); naglaša se tudi: iluzı̑ja.
17. indeterminīzəm, -zma, m. nauk, da je človeška volja svobodna, der Indeterminismus, Lampe (D.).
18. kriticīzəm, -zma, m. kritična metoda modrovanja, der Kriticismus, Cig. (T.), Lampe (D.).
19. mentālən, -lna, adj. v umu bivajoč, mental, Lampe (D.).
20. nadčútən, -tna, adj. übersinnlich, transcendental, Cig. (T.), C., Lampe (D.).
21. nalı̑ka, f. die Analogie, Cig. (T.), Lampe (D.).
22. narodoslǫ̑vje, n. die Ethnologie, Lampe (D.).
23. navdȃnje, n. der Affect, Lampe (D.).
24. navòd, -vǫ́da, m. 1) die Anleitung, die Anweisung, Cig., Jan., nk.; návod, ogr.- Valj. (Rad); die Anstiftung, Mur., Cig., Danj.- Mik.; — 2) návod, eine heimische Kommission zur Beilegung von Grenzstreitigkeiten: župan in mejači imajo navod ali navode, da določijo mejo, kadar se kje za njo prepirajo, Št.; na navod ali navode iti, Št.; oblastvo, ki pride pregledavat zemljišče, o katerem se pravdajo, Notr., Gor., Tolm.; navod vzdigniti, eine Commission (bei Grenzstreitigkeiten) herbeirufen, Jan., Notr., Gor.; — die Commission übhpt., C., Levst. (Močv., Nauk); naborni n., die Assentierungscommission, Levst. (Nauk); sodnji n., die Gerichtscommission, Cig.; — 3) die Induction ( phys., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — magnetni n., die Magnetinduction, Sen. (Fiz.).
25. nečútən, -tna, adj. 1) unfühlbar, Cig.; unmerklich, Cig., Jan.; — nicht finnlich, Lampe (D.); — 2) = nečutljiv, Cig.; n. nos, Cig. (T.).
26. občuténje, n. = občut, der Eindruck, ogr.- Valj. (Rad); die Sensation, Lampe (D.).
27. odmíšljanje, n. das Abstrahieren, die Abstraction, Cig. (T.), Lampe (D.).
28. odmíšljati, -am, vb. impf. ad odmisliti; abstrahieren, Cig. (T.); odmišljamo — z mišljenjem odločujemo — posamezne predmete, da nam ostane en sam duševni predmet — pojem, Lampe (D.).
29. opredẹ̑łba, f. die Definition, Cig. (T.), DZ., Lampe (D.); — prim. opredeliti.
30. pàslíka, f. das Nachbild (slika, katero vidimo, kadar po gledanju svetlega predmeta zamižimo), Žnid., Lampe (D.).
31. pomnjívost, f. das Gedächtnis (als Eigenschaft), Cig. (T.), DZ.; das Erinnerungsvermögen, V.-Cig., Jan., Lampe (D.).
32. pričȗt, m. die Nebenempfindung, Lampe (D.); die Sinnestäuschung, Cig. (T.).
33. pritı̑ka, f. 1) der Zusatz, C.; — ( phil.) die Accidenz, Lampe (D.); — 2) die Fallthür, Savinska dol.- C.
34. relígija, f. verstvo, die Religion, Lampe (D.).
35. samosvẹ̑st, f. das Selbstbewusstsein, Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.), nk.
36. sensōrski, adj. sensitiv (sensorisch), Empfindungs-: sensorski živci, Lampe (D.).
37. sensualīst, m. privrženik sensualizma, der Sensualist, Lampe (D.).
38. simpātičən, -čna, adj. prikupljiv, sympathisch, nk.; = sočuten: simpatično živčje, Lampe (D.).
39. smotrenost, f. die Zweckmäßigkeit, Cig. (T.), Lampe (D.).
40. 1. sǫ́d, m. 1) das Urtheil, Guts.- Cig., Cig. (T.), C., Lampe (D.); stvarja iz pojmov sode, Žnid.; — 2) das Gericht, Cig., Jan.; poleg pravde in soda, ogr.- Valj. (Rad); skradnji s., das letzte Gericht, ogr.- C.; kratki s., das Standrecht, Zora; = brzi s., SlN.
41. sódba, f. das Urtheil; napačna, prenagla s., Cig.; ( phil.) Lampe (D.); — die Fällung eines richterlichen Urtheils, der Urtheilsspruch; sodbo storiti, ein Urtheil fällen, Cig., Jan.; = sodbo izreči, DZkr.; odvezna s., das freisprechende Urtheil, Cig., DZ.; = oprostna s., Cig.; zaočna s., das Contumazurtheil ("po starem slovan. pravu", Cig.); = s. v neposluh, Jan.; — die Abhaltung des Gerichtes, das Gericht; krvava, zaglavna s., das Halsgericht, Cig.; vojaška s., das Kriegsgericht, Cig.; božja s., das Gottesgericht; vesoljna s., das Weltgericht, Cig.; = poslednja, splošna s., Jan.; — gen. tudi: sodbę̑, Valj. (Rad); (sodvà, Rož.- Kres).
42. spȃjanje, n. 1) das Löthen, Cig. (T.), DZ.; — 2) das Vereinigen: s. predstav, Lampe (D.).
43. 1. spȃjati, -am, vb. impf. ad spojiti; 1) chemisch verbinden, Cig. (T.), C.; — 2) zusammenlöthen, Cig. (T.); — 3) vereinigen, verbinden, nk.; s. predstave, Lampe (D.).
44. 2. stēničən, -čna, adj. krepilen, sthenisch: stenični afekti, Lampe (D.); — prim. stenija.
45. 2. svẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Bewusstsein, Cig., Jan., Lampe (D.), nk.; v svesti sem si, ich bin mir bewusst: v svesti sem si, da sem prav storil, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Überzeugung, die Zuversicht, Mur., Cig., Jan., Met., C.; ostrmeli so, s kakšno častjo in svestjo jim je te nauke pravil, Ravn.; Bog naj bo naša svest ob sili, Ravn.; z veliko svestjo na Boga se zanašati, Ravn.; s svestjo se nadejati, zuversichtlich hoffen, C.; — die zuversichtliche Erwartung: v svesti si biti česa, sich einer Sache versehen, gewärtig, gewiss, sicher sein, Cig., Jan., C.; božje milosti si biti v svesti, Trub.; nobene škode si nismo v svesti, wir besorgen keinen Schaden, Trub.; nič reči niso vedeli temu odgovoru, ki si ga niso bili v svesti, Ravn.; nobeno uro si ni bil življenja v svesti, Ravn.; človek si ni nikdar v svesti ne blaga, ne zdravja in življenja, LjZv.; v svesti si tretjega otroka, in Anwartschaft eines dritten Kindes, Levst. (Pril.); to sem storil v svesti, da mi boš ti pomagal, Levst. (Rok.); nocoj smo bili brata v svesti, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) die Treue, Kast.- C.; — die Gewissenhaftigkeit, C.
46. togótnost, f. die Zornmüthigkeit; — norska togotnost = besnost, Lampe (D.).
47. tōn, m. der Ton, Lampe (D.), nk.; dati ton, intonieren, Cig. (T.).
48. úmski, adj. Verstandes-: umsko delovanje, die Verstandesthätigkeit, Lampe (D.); — abstract, Jan., Levst. ( Glas.); umske reči, Levst. (Zb. sp.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani