ov="Hip. (Orb.)" (167)

1. áhkerəc, -rca, m. dem. ahker, das hervorragende Dachfensterlein: na strehi so ahkerci ("Aerker"), Hip. (Orb.); naše hčere so, kakor izrezani ahkerci, Dalm.
2. 2. bárati, -am, vb. impf. mit heißem Wasser abbrühen: b. kokoši, svinje, Mik., Št.; barani ječmen = Malz, Hip. (Orb.); — menda nam. obarjati; prim. obariti, variti.
3. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
4. blę́jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) blöken (vom Schafe), Dict., Mur., Cig., C., Plužna- Erj. (Torb.); ovca bleje, BlKr.; o. bleja, Hip. (Orb.); meckern: koza je blejala, Litija- Svet. (Rok.); — schreien, zanken: blejali ste med seboj, Vest.; — 2) stammeln, Jan.; — stsl. blêjati, kor. blê-, Mik. (Et.).
5. bobǫ̑vnik, m. 1) die Bachbunge (veronica beccabunga), Cig., Medv. (Rok.); — 2) die Brunnenkresse (nasturtium offic.), Dict., Jan., Hip. (Orb.), C., Kr.
6. bȏjski, adj. = bojen, C., Hip. (Orb.).
7. bratàn, -ána, m. = bratič, des Bruders Sohn, der Neffe, Jan., C., Mik., Hip. (Orb.), Navr. (Let.), LjZv.
8. bratána, f. = bratična, des Bruders Tochter, die Nichte, Jan., Mik., Hip. (Orb.), LjZv.
9. bratìč, -íča, m. 1) des Bruders Sohn, Habd., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), jvzhŠt.; — 2) = strijčev sin, der Cousin, BlKr.; — tudi: brȃtič.
10. bratı̑čna, f. des Bruders Tochter, die Nichte, Habd., Hip. (Orb.), Jan., C., kajk.- Valj. (Rad).
11. bŕdọ, n. 1) der Hügel, die Anhöhe; veseli ga pisano brdo, Jurč.; pl. brda, die Hügelgegend, Cig., Jes.; — das Vorgebirge, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Weberkamm, Mur., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), Kr.; oba sta na eno brdo tkana, beide sind von gleichem Charakter, Z.; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — 3) pl. brda, stroj, s katerim se vrvi pletejo, SlGor.
12. brę́cəlj, -clja, m. = brencelj, Dict., C., Hip. (Orb.).
13. brę̑nta, f. ein nach oben breiteres Gefäß, das auf dem Rücken getragen wird, die Butte; v brentah grozdje iz vinograda nosijo v kad, Hip. (Orb.); — prim. it. brenta, nem. die Brente, Mik. (Et.).
14. brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.
15. brı̑tbar, -rja, m. = brivec, Meg., Hip. (Orb.).
16. črvı̑vəc, -vca, m. 1) wurmige Frucht, C.; — tudi psovka: kaj to srbi tebe, črvivec! SlN.; — 2) das Zigeunerkraut, das Bilsenkraut (hyoscyamus), Dict., Guts., Mur., Hip. (Orb.), C.
17. dána, f. das Bodenbrett: sodar dela doge ino dane, Hip. (Orb.); = deščica iz dna kakršne koli lesene posode, pl. dane = dno, Vrsno- Erj. (Torb.).
18. dẹjáliti, -ȃlim, vb. impf. handeln, wirken, C.; komedijanti igrajo in dejalijo ("djalijo") preoblečeni, Hip. (Orb.).
19. divjáčiti, -ȃčim, vb. impf. wie ein Wilder sich benehmen, C., Z.; divjači sam črez sebe, er wüthet gegen sich selbst, Hip. (Orb.).
20. dołgovàt, -áta, adj. länglich, Mur., Mik., Hip. (Orb.); obraza je bil dolgovatega, Cv.
21. drugdẹ̑j, adv. = drugdi, Hip. (Orb.).
22. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
23. enogùb, -gúba, adj. einfach: enogubi glasi, Hip. (Orb.).
24. fíštər, -tra, m. der Bäcker, Dalm., Hip. (Orb.); — prim. nem. ( dial.), Pfister, lat. pistor, Bäcker.
25. gȃčnik, m. 1) das Unterziehhosenband, C.; — 2) die Stendelwurz (platanthera), Hip. (Orb.).
26. gagljáti, -ȃm, vb. impf. gackern, schnattern: g. kakor gos ali kokoš, Dict.; gos gaglja, Hip. (Orb.).
27. glavìč, -íča, m. 1) der Knauf, der Knopf, C., Dalm.- M., Mik.; der Degenknopf, der Sattelknopf, der Dreschflegelknauf, der Stielknauf u. dgl., C.; — das Säulencapitäl, Dict., Hip. (Orb.); pet stebrov in njih glaviči, Dalm.; — der Streitkolben, V.-Cig.; ročno buta mu glavič, Vod. (Pes.); — 2) die Eichel ( anat.), C.; — 3) der Eckstein, ogr.- C.; — 4) glȃvič, die Bergflockenblume (centaurea montana), Bolc- Erj. (Torb.).
28. gostník, m. 1) der Kosthalter, der Restaurateur, Cig.; der Gastgeber, Hip. (Orb.); — 2) der Schmauser, Jan.
29. grı̑vnik, m. = grivar 2), Cig., C., Hip. (Orb.), Frey. (F.).
30. hrbtíšče, n. 1) = hrbtenica, die Wirbelsäule, der Rückgrat, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Erj. (Z.), nk.; — 2) die Rückenfläche, Cig., Jan.
31. hr̀t, hŕta, m. der Windhund (canis leporarius), Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dalm., Krelj, Hip. (Orb.), Erj. (Ž.), Danj.- Valj. (Rad), nk.
32. húba, f. die Schalmei, Hip. (Orb.); — prim. hoboj.
33. ı̑stje, n. = isteje, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; kruhe vsaja v peč skozi istje ("jistje"), "durchs Ofenloch", Hip. (Orb.); pred istjem razbeljene peči, Cv.
34. izmẹ̑na, f. 1) die Verwechslung, Cig. (T.); — die Abwechslung: po izmeni, wechselweise ( math.), Cig. (T.); zemljo na izmeno pali solnce in pustoši burja, Zv.; — 2) die Ausartung, der Ausbund (im schlimmen Sinne), der Wechselbalg, Cig.; die Unform: izmene in izpake, Hip. (Orb.); kdo bi slutil pod tacimi izmenami (= popačenimi priimki) naše tri rojake? Navr. (Let.); ein Monstrum, Dict.; — der Zwitter, Dol.- M., Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.).
35. izmẹnję́nec, -nca, m. der Zwitter, Hip. (Orb.).
36. jistje, n., Hip. (Orb.), pogl. istje.
37. junačeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) in kleinen Haufen fechten, scharmützeln (scharmuzieren): šarmucirajo ali junačujejo, Hip. (Orb.); — 2) junáčevati = fantovati, vasovati, Gor.
38. jȗtrnja, f. 1) die Morgengabe, Hip. (Orb.); (-trina), Mur., Cig., Jan.; (-trna), Jan.; jutrnjo obljubiti, dati, Dict.; — 2) der Ehevertrag: jutrnjo delati, (-trno), vzhŠt.- C., Pjk. (Črt.); — 3) jutrnja, die Frühandacht, kajk.- Valj. (Rad); jutrnjo zvoniti, Tag läuten, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.).
39. kísati, kı̑sam, -šem, vb. impf. 1) säuern; jedi k.; — 2) k. se, in der sauren Gährung begriffen sein, sauern; vino se je začelo kisati; — 3) k. se, ein saures Gesicht machen, raunzen, trotzig weinen; kaj se kisaš? zakaj ne ješ?, Ravn.- Valj. (Rad); k. se in kujati, LjZv.; — vreme se kisa, das Wetter ist unfreundlich, Z.; — 4) intr. kisati, gähren; mošt kisa, Habd., Dict., Hip. (Orb.), Ravn., Valj. (Rad), Dol.
40. kládnica, f. 1) große Holzaxt, V.-Cig., C., Hip. (Orb.), Dol.; goli razkoljejo s kladnico na polena, Ravn. (Abc.); — 2) eine Art Weinpresse, C.; — 3) das Futterschaff, C.
41. ključȃnica, f. das Schloss, Meg., Alas., Dict., Mur., Cig., Dalm., Hip. (Orb.), Štrek., Št.- Svet. (Rok.), Vrt., DZ., BlKr.; s ključanico zapreti, Jsvkr.; zaškriplje k., Jurč.; viseča k., das Vorlegeschloss, DZ.; — kljúčanica, vzhŠt.
42. kljúka, f. ein hakenförmig gebogener Gegenstand: z. B. der Wandhaken; na kljuko obesiti kaj, etwas auf den Nagel hängen; Sem obesil zavolj tebe Dokaj časa uk na kljuko, Preš.; der Heftelhaken, der Henkelhaken, der Fensterhaken, der Haken zum Heuraufen, u. dgl.; kljuka se kvake drži, gleich und gleich gesellt sich gern, C.; — das Knieholz, das Kniestück, Cig.; — = ključ, die Schlüsselrebe, der Rebensetzling, C.; — das Winkelholz (Winkelmaß), Cig., M.; = vogalna k., Hip. (Orb.); — die Zimmermannsklammer, C.; — die Sensenkrücke, Cig.; — die Kurbel, Cig., Jan.; — die Thürklinke; za kljuko prijeti, držati; — = sključen prst: na kljuko zažvižgati, Zv.; — kljuko vleči = za sključena prsta se vleči, Levst. (Rok.); ( prim. bav. hackel ziehen); — die Ranke, C.; — kljuke, hakenförmige, unförmliche Schriftzüge, Z.; kljuke delati, Krähenfüße machen, Cig.; — die röm. Fünf: kljuka pet, križ deset, pa kola dva, to stori sedemnajst, Jurč.; — meja na kljuko, scharfwinklige Grenze, Svet. (Rok.); — ein elendes Pferd, Lašče- Levst. (Rok.), oder Rind, Z.; — eine vom Alter gebeugte Frau ( zaničlj.), M.; — kljuka prediva, eine Knocke Spinnhaar, Andr.
43. kołník, m. kolovozna pot, der Fahrweg, Cig., ogr.- C., Gor., Dol., Koborid- Erj. (Torb.); k. ali kolovoz, Hip. (Orb.); der Waldweg, C.; s kolnika zavoziti, = vom rechten Wege abkommen, Glas.
44. kolotę́čina, f. 1) = koloteča, Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.; preseke, steze in kolotečine, LjZv.; — 2) der Radkranz, Hip. (Orb.).
45. krę̑vkati, -am, vb. impf. krächzen: vrana krevka, Hip. (Orb.); quacken: zelena žaba krevka, Vod. (Izb. sp.); — jammern (beim Unwohlsein), C.
46. 1. krívəc, -vca, m. 1) der Krummfuß, M.; — 2) ein gekrümmter Gegenstand: der Krummsäbel, C.; — das Krummesser, das Garten- oder Rebenmesser, Cig., Jan., C., Goriška ok.- Erj. (Torb.), Rez. ( Baud.); das Schroteisen der Schuster, Cig.; črevljarski k.: e je podoben črevljarskemu krivcu, LjZv.; — ein gekrümmter Hebel, Notr.; — der Birkhuhnschwanz als Hutschmuck, C.; ( nav. pl. krivci), Gor.; — 3) der Nordostwind, Št.- Kres IV. 401.; vstal je vihar, kateri se imenuje krivec ("eine Windsbraut, die man nennet Nordost"), Dalm.; (der Nordwind, Mur., Cig., Jan., Mik.; der Ostwind, Tolm.); — 4) der Schuldtragende, der Schuldige, der Thäter, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Hip. (Orb.), Npes.-Vraz, DZ., Dol.; vseh teh grehov si ti krivec, Jsvkr.
47. kr̀n, kŕna, m. 1) das Schiffsende, C.; prvi, zadnji k., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schiffshintertheil, Jarn., Svet. (Rok.); sedeč na krnu, Hip. (Orb.); — 2) die Kante, Jan.; pogl. krn f.
48. 1. krníca, f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe ( geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.- Mik.
49. krošnjár, -rja, m. der Reffträger, der "Krachsenträger", Mur., Cig.; der Hausierer, Šol., Hip. (Orb.), nk.
50. ladjelòm, -lǫ́ma, m. der Schiffbruch, Guts., Mur., Cig., Hip. (Orb.).
51. 1. lę́ca, f. die Kanzel, der Predigtstuhl, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Kr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. letze, Vorlesung eines Abschnittes der Bibel in der Kirche, lat. lectio, Mik. (V. Gr. I. 314.).
52. lojeníca, f. die Unschlittkerze, Meg., Cig., Jan., Kras- M., Hip. (Orb.).
53. lǫ̑k, m. der Bogen, Mur., Cig., Jan., ( math.), Cig. (T.); — der Regenbogen, Dalm.; božji l., C., Sv. Peter- Erj. (Torb.); — na lok cepiti, einen Zweig, ohne ihn abzuschneiden, auf einen anderen Stamm pfropfen, ablactieren, Cig.; — der Fiedelbogen, Cig., Jan., Hip. (Orb.); — der Pfeilbogen, die Armbrust, Cig., Jan., C., Dalm.; l. napeti, odpustiti, den Bogen spannen, ablassen, Meg., Dict.; (als Spielzeug), Žabče- Erj. (Torb.), Gor.; — der Gewölbebogen, Mur., C.; v l. zidati, wölben, Mur.
54. máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine- Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.- C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).
55. mačerǫ̑l, m., Trub.- Let. 1891, 149., Hip. (Orb.), (mačarol, Mur.), pogl. močerol.
56. močílọ, n. 1) das Netzen, die Befeuchtung, Cig.; das Einweichen, Cig.; die Tunke, Hip. (Orb.); — die Digestion ( chem.), Cig. (T.); die Beize, Cig. (T.); tobakovo m., die Tabakbeize, DZ.; — die Röste, C., Z.; lan je v močilu, Z.; — 2) die Lache, V.-Cig., Rez.- Mik.; belouške so plavale po močilih, DSv.; — der Vorsumpf (im Bergbaue), V.-Cig.; — die Cisterne, C.; — pl. močila, der Morast, Šol.
57. mȓkvica, f. dem. mrkva; gelbe Rübe, Mur., C., Ptujsko polje- Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.; razrasel koren, Gor.; — der wilde Pastinak, die wilde Möhre, Alas., Hip. (Orb.), Cig.
58. mȓzličnik, m. der Fieberklee, die dreiblättrige Zottenblume (menyanthes trifoliata), Cig., Tuš. (B.); — modri m., das Vergissmeinnicht, Hip. (Orb.).
59. 2. múlica, f. 1) der Weizen ohne Grannen, C.; — 2) orehov in leskov cvet, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 3) die Maßlieb, das Tausendschön (bellis perennis), C.; — 4) = klobasa, pos. krvavica, die Blutwurst, Hip. (Orb.), Notr.- Cig., Jan., M., Štrek., DZ., Cirk.- Baud.; = klobasa jetrnica ali krvavica, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) cucelj, ki se vtakne detetu v usta, Notr.- Erj. (Torb.).
60. muzgȃłnica, f. der Morast, Hip. (Orb.).
61. načȇłnik, * m. 1) der Vorgesetzte, der Vorsteher, der Chef, der Häuptling, Cig., Jan., nk.; postajski n., der Stationsvorstand, DZ.; deželni n., der Landeschef, DZ.; — 2) das Stirnband (= porta), Dict.; n. ali šapelj, Dalm.; die Stirnplatte, Dalm.; n. iz najčistejšega zlata, Jap. (Sv. p.); der Stirnriemen, C., Hip. (Orb.).
62. natȃkavəc, -vca, m. der Mundschenk, Hip. (Orb.), Rog., Valj. (Rad).
63. natezȃłnik, m. die Reifzange, der Bandhaken der Böttcher, Cig., Jan., Hip. (Orb.), Dol.
64. naudáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) n. kaj na kaj, an etwas schlagen, Cig.; aufdrücken: n. potrdilu uradni pečat, DZ.; pismo naudarjeno s pečatom, DZ.; — 2) anheften (pri šivanju popeti z redkimi švi), Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) n. ceno, den Preis erhöhen, Mur.; — n. obečo, ein Anbot thun, Hip. (Orb.); — 4) naudarjen, = prismojen, Cig., C., M., Gor.
65. nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), Savinska dol.; — listna n., die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, Mariborska ok.- C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.
66. obẹ̑ča, f. das Versprechen, C.; naudariti obečo, einen Preis anbieten, ein Anbot thun, Hip. (Orb.).
67. 2. oblę́dən, -dna, adj. 1) närrisch, dumm, Meg., Burg. (Rok.); schwachsinnig, C.; unerfahren, Svet. (Rok.); ti punica obledna! du dummes Mädchen! Gor.; — 2) ausgelassen, muthwillig, frech, Dict., Hip. (Orb.), Mur., C.; obledni razposajenci, Cv.; — in frecher Weise schmarotzend, heißhungrig, C., Savinska dol.; — 3) hoffärtig, C.; stolz, Guts.
68. oblę̑žəc, -žca, m. der Belagerer, Hip. (Orb.).
69. ogrę̑bljica, f. dem. ogreblja, Dict., Hip. (Orb.).
70. ogȓlək, -ləka, m. der Halskragen, Hip. (Orb.).
71. ogȓlje, n. das Halsband (der Hunde), Mur., Hip. (Orb.); — der Halsschmuck, Cig.
72. oklèp, -klę́pa, m. 1) die Umfassung: der Brunnenkasten, Cig., Jan.; — der Rahmen (eines Bildes), C.; — der Formrahmen der Buchdrucker, Cig., Jan., M.; — die Fenster-, Thüreinfassung, Cig., Z., Notr.; — die Einfassung des untern Mühlsteines, Z.; — der Ring (um etwas zusammenzuhalten), Cig., Jan.; — der viereckige, mit Erde u. dgl. gefüllte Blockkasten, V.-Cig.; — das Geviere, das Bohlenjoch im Bergbau, Cig.; — die unteren, gebundenen Bäume des Dachgerüstes, Z.; — pl. oklepi, die Unterlagbäume eines hölzernen Gebäudes, Rib.- M.; — 2) die Klammer, das Einschlusszeichen, C., Nov.; — 3) der Panzer, der Harnisch, der Kürass, Mur., Cig., Jan., nk.; prsni o., Hip. (Orb.).
73. oslẹdíti, -ím, vb. pf. aufspüren, auf die Spur kommen: o. koga, Mur., Cig., Jan., Mik., Levst. (Zb. sp.); pes zverjačino išče in osledi, Hip. (Orb.); o. zlato žilo, Glas.
74. páberək, -rka, m. 1) die Frucht, die bei der Ernte aus Übersehen stehen gelassen und bei der Nachlese aufgelesen wird ( z. B. eine Traube, eine Ähre u. dgl.); tu in tam visi še kak p. po vinogradu; paberke pobirati, Nachlese halten; — 2) = češulja, ein kleines Träubchen: sami paberki visijo letos po vinogradu, C., jvzhŠt.; — 3) der Knirps, Cig., Gor.; ta majceni paberek! dieser winzige Zwerg, Hip. (Orb.); — nav. paperek.
75. pȃjštiba, f. die Badestube, Dict., Hip. (Orb.); — prim. pajštva.
76. pẹtelı̑nəc, -nca, m. 1) ein kleiner Hahn, Habd.- Mik.; — božji p., der Wiedehopf, Hip. (Orb.); — 2) der Fasshahn, C.; — 3) der Gewehrhahn, M., Valj. (Rad); — 4) pl. petelinci, neka goba, Notr.; — 5) divji p., eine Art glatter, holziger Ginster, Blc.-C.; — 6) španski petelinci, spanischer Ginster, das Pfriemengras (spartum), C.; "s to travo se trtje veže v vinogradu", Dict.
77. 1. pẹ́tən, -tna, adj. sangbar, Mik., Hip. (Orb.); — Sing-: pẹ̑tni glas, die Singstimme, M.
78. 1. pę́zati, -am, vb. impf. foltern, martern, quälen, Meg., Guts., Mur., Jan., Trub.- Mik., Hip. (Orb.), Jap. (Sv. p.); — prim. peza 2).
79. pı̑pək, -pka, m. 1) = 3. pipa 2), der Fasshahn, Cig.; — 2) der Stöpsel, Mur.; tintnik se zamaši z zamaškom ali pipkom, Hip. (Orb.); — 3) p. za zobe, der Zahnstocher, Cig.; — 4) der Lampendocht, C.
80. plȃv, m. 1) das Schwimmen: globoki p., der starke Tiefgang eines Schiffes, V.-Cig.; — na plav, wagerecht, Cig.; — golobje prilete s plavom, Trnovo- Erj. (Torb.); — 2) das Holzflößen, Svet. (Rok.); — 3) das Floß, Meg.- Mik., Guts., Hip. (Orb.), Cig. (T.), C., DZ., nk.; — die kastenartige, schwimmende Flachsröste, C.
81. plavȗtnik, m. der Flößer, Hip. (Orb.).
82. počı̑nək, -nka, m. = počitek, die Rast; zložen p., Hip. (Orb.); p. si privoščiti, Slom.
83. podlẹ̑ska, f. neka ptica, v Bolcu- Erj. (Torb.); das Haselhuhn, Meg., Dict., Hip. (Orb.); — die Schnepfe, Guts.
84. podnọ̑žnik, m. das Trittbrett ( bes. am Webstuhl), Mur., Cig. (T.), C.; podnožnike prebirati z nogami, die Weberschemel treten, Cig.; p. pri kolovratu, Gor.; — podnožniki pri mizah, die Fußtritte an Tischen, Hip. (Orb.); — der Schemel: zemlja ima njega podnožnik biti, Trub.; — die Fußtaste der Orgel, Cig.
85. podoborẹ̑zəc, -zca, m. der Figurenschneider, Jan., Hip. (Orb.).
86. podprǫ̑ga, f. 1) = podprog, Cig., Jan., Hip. (Orb.); der Bauchgurt beim Zuggeschirr, Ravn. (Abc.); podproge podvezati konju, ein Pferd gürten, Cig.; — 2) das Tragseil, der Tragriemen ( z. B. der unter eine Butte o. einen Korb gegeben wird), C.
87. podpȓsnica, f. der Brustriemen des Pferdes, Hip. (Orb.); der Reitgurt, V.-Cig., Jan., C.
88. 1. podrę́pica, f. 1) = podrepna muha, Erj. (Torb.); die Rossfliege, Jan.; — 2) podrepni konjski remen, Hip. (Orb.), Erj. (Torb.); — vrv, s katero se butara na osla tako priveže, da mu ide pod rep, Kras; — 3) naprava pri vozu, ki drži oje po koncu, Tolm.- Erj. (Torb.).
89. podvàł, -vála, m. der zum Tragen bestimmte Balken, Ravn.- M.; — das Polsterholz, Hip. (Orb.); die Tragschwelle, Bes.; tram leži na podvalih, vzhŠt.- C.; podvali, die Tragbalken der Weinpresse, vzhŠt.- C.; — hiša nima trdnega podvala, das Haus hat keinen festen Grund, Cig.; — die Grundlage, UčT.; — tudi: pódvał, C.
90. podvízati, -zam, -žem, vb. impf. 1) heben: pete p., die Fersen schwingen, Šol.; — 2) schneller austreten, eilen, Z., Svet. (Rok.); stanovitno naprej podvizajo, sie rücken beständig vor, Hip. (Orb.); teci, podvizaj svojemu prijatelju na pomoč, Jsvkr.; p. za kom, jemandem nacheilen, C.; sich beeilen, Cig.; podvizaj! mache schnell! Cig.; — 3) beschleunigen: p. kaj, C., Svet. (Rok.); p. večerjo, Erj. (Izb. sp.); — p. se, sich beeilen; on se je podvizal in hitel, Krelj; — 4) aneifern: eden druzega so podvizali, Jsvkr.; podvizalo me je samo to delo, da sem prijel za pero, Levst. (Zb. sp.).
91. pomivȃłnik, m. die Spülgelte, Cig., Hip. (Orb.).
92. ponigloglę́dən, -dna, adj. scheelsüchtig, Hip. (Orb.); ( nam. poniklogleden?).
93. prgíšča, f. die Handvoll, Habd.- Mik., Hip. (Orb.), ogr.- Mik., C., Rez.- C.; beide Hände voll, SlGor.- C.; — prim. stsl. pregrьšta.
94. pŕhavica, f. 1) die Loderasche, Cig., Jan., Hip. (Orb.), Glas., Kras, ogr.- C.; prhȃvica, Mur.; — 2) das Morschmehl, vzhŠt.- C.; — 3) der Staubregen, Jan.
95. pristȃva, f. 1) der Meierhof, das Landgut, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Schönl., Jap.- Valj. (Rad), nk.; jaz sem pristavo kupil, Krelj; v predmestjih so vrti, pristave, Hip. (Orb.); "to je grad in pristava!" (to je vse!): tako se reče, kadar je česa ( n. pr. pridelka) malo Notr.- Let.; tudi: prístava: Na polju stoji pristava, Prelepa nova pristava, Npes.-Vraz; — 2) = sinus ( math.), Jan., Cig. (T.); (po češ.).
96. prodȃja, f. der Verkauf; posilna p., zwangsweise Veräußerung, DZ.; p. duhovnih reči, Krelj; slaba p., schlechter Absatz, Cig.; na prodajo = na prodaj, Meg., Boh., Dalm.; nebesa so na prodajo, Krelj; na prodajo postavljene reči, Hip. (Orb.); na prọ̑dajo biti, v prọ̑dajo staviti, Levst. (Nauk); — der Verschleiß; p. soli, tobaka; p. na debelo, na drobno, der Groß-, Kleinverschleiß.
97. puščíca, f. 1) der Pfeil, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Lanze, Dict., Hip. (Orb.); — 3) das Epigramm, Cig., Jan.
98. ratíšče, n. der Lanzenstiel, der Lanzenschaft, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Dalm.; — der Sensenstiel, Z., vzhŠt.; — der Axtstiel, BlKr.- M.; — prim. rantišče in ranta, Mik. (Et.).
99. razkrı̑žək, -žka, m. = razkrižje, C., Hip. (Orb.).
100. razločník, m. der Schiedsrichter, Dict., Hip. (Orb.), C.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani