ko=Berkini,ko=Brkine,ko=Brkini,ko=v Brkinih,ko=Vatovlje v Brkinih,ko=Vreme v Brkinih (47)

1. bẹ̑łče, -eta, n. 1) weißes Thier, Z.; der Schimmel, Jan.; — 2) neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.), LjZv.
2. bẹlíka, f. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
3. bẹlína, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Meg., Jan., Mik.; — 2) eine Traubenart, Št., Dol., v Brkinih- Erj. (Torb.), weißer Heunisch, Vrtov. (Vin.), Trumm.; laška b., ahornblättriger Wippacher, ( Trumm.); — 3) das Splintholz, V.-Cig., Cig. (T.); — 4) prvo žganje, der Lutter, V.-Cig., Gor.; — 5) = svinčena bel, C., Levst. (Nauk); — 6) das Weißzeug: prodajalnica beline in platna, Jurč.; ( das Leinzeug, Cig.); — 7) eine Augenkrankheit: der graue Star, Mur.
4. brȃv, m. 1) das Schafvieh (ohne Rücksicht auf Alter und Geschlecht), Cig., Met., ogr.- Valj. (Rad); — der Schöps, Berkini- Erj. (Torb.); — 2) das Schwein, C., Mariborska ok.; — 3) = živinče: drobni bravi, C.; — = žival, C.
5. brȗzovka, f. neka hruška, v Brkinih- Erj. (Torb.).
6. bȗlko, m. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
7. čę́špovəc, -vca, m. 1) jed iz kuhanih češp, Gor.- DSv.; — 2) neka debelejša in boljša češpa, Gor., v Brkinih- Erj. (Torb.).
8. črnokǫ́še, -eta, n. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
9. debelíka, f. neko jabolko, na Slapu, v Brkinih- Erj. (Torb.).
10. dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.- Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.- Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda- Erj. (Torb.).
11. dúnavče, n. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
12. kosmáče, -eta, n. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
13. košánče, -eta, n. neko jabolko, (prineseno iz Košane?) v Brkinih- Erj. (Torb.).
14. 2. lẹ̑snica, f. = lesnika, Jarn., v Brkinih- Erj. (Torb.).
15. lopática, f. 1) dem. lopata; kleine Schaufel, kleiner Spaten; — der Kohlenschieber, Jan. (H.); — die Wasserradschaufel, C.; — zidarska l. = žlica, die Maurerkelle, Cig., C.; — 2) die Klinke, die Radsperre am Webestuhle, Cig., Jan.; — 3) das Schulterblatt (scapula), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.); v lopatici me boli, C.; — 4) der Flossenfuß, Z.; — die Schwimmhaut, V.-Cig.; — 5) jeziček v piščali, Ip.- Erj. (Torb.); — 6) die Nestfeder, Cig.; ptiči so še v lopaticah, Brkini- Erj. (Torb.); — 7) der feigwurzelige Hahnenfuß (ranunculus ficaria), Cig., Jan., Tuš. (R.).
16. mastníca, f. 1) der Mastdarm, der Fettdarm, Mur., Cig., Jan., Vod. (Bab.); — 2) neka trda in mastna klobasa, Brkine- Erj. (Torb.); die Plunzwurst, Jurč., Ig (Dol.); — 3) neka trava: pogl. masnica.
17. mática, f. 1) die Bienenkönigin, der Weisel; m. je obhojena, uplemenjena, die B. ist befruchtet, Cig.; — tudi = mravlja samica, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) das Stammcapital, der Fonds, Cig., Jan., Nov.; — 3) das Originalschriftstück, Z., Brkini- Erj. (Torb.); — 4) die Matrikel, Cig., Jan.; o vseh občanih se vodi matica, DZkr.; pomorska m., die Seematrikel, DZ.; v matico vpisati, immatrikulieren, DZ.; — 5) die Matrize, Cig. (T.); — 6) die Schraubenmutter, das Muttergewinde, Cig., DZ.; vrtežna m., m. od vijaka, Cig. (T.); — 7) das Fahrwasser eines Flusses, der Thalweg, Cig. (T.), DZ.; Savska matica je jako nepravilna, Erj. (Izb. sp.); hs.; — 8) opalova m., die Opalmutter, Erj. (Min.); — biserna m., die Perlmutter, DZ.; — 9) kisna m., die Essigmutter, C.; — 10) der Grundstock einer Rebe, vzhŠt.- C.
18. 2. mę̑dovka, f. 1) neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.); — 2) die Maulbeere, C.; — der Maulbeerbaum, C.; — 3) der Mehlthau, Jan.
19. murvẹ̑jka, f. neko jabolko, Brkini- Erj. (Torb.).
20. nízati, nı̑zam, -žem, vb. impf. anreihen ( z. B. auf einen Faden), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); n. na nit bisere, jagode, Brkini- Erj. (Torb.).
21. obréči, -réčem, vb. pf. 1) versprechen, Cig., Glas., Vrt., Zora, Levst. (Zb. sp.), v Brkinih- Erj. (Torb.); — ansagen: za drugi dan je bil obrečen velik shod, LjZv.; — 2) ausrichten, verleumden, Cig., Jan.; hudo o. koga, Dict.; obrečena nedolžnost, Ravn.; skrivaj o., Škrinj.- Valj. (Rad).
22. osı̑pka, f. neka vinska trta, C., Ip., Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.).
23. 2. pèč, pę́ča, m., v Brkinih- Erj. (Torb.), pogl. 1. beč 2).
24. pečę́nkọ, n. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
25. písanka, f. 1) das Osterei, Mur.- Cig., Jan., BlKr.- Let., Št.; za pisanko kaj dati, als Ostergeschenk etwas geben, Št.; — 2) das Schreibheft, nk.; — 3) neka vrsta kač, C., Bes.; — neka riba v Krki, Kostanjevica- Erj. (Torb.); — die Bremse, Cig.; — 4) neko jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — eine Art rothgestreifter Apfel, C.; — neka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); — das Bandgras (phalaris arundinacea), Tuš. (R.).
26. písankọ, n. neko jabolko, Svet. (Rok.), Brkini, Lašče- Erj. (Torb.).
27. pogáče, -eta, n. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
28. pogovorčı̑n, m. der Dolmetsch, Vatovlje v Brkinih- Erj. (Torb.).
29. prȃz, m. der unbeschnittene Schafbock, der Widder, Cig., C., Pivka- Mik., Kras, Brkini- Erj. (Torb.).
30. preléžati, -ím, vb. pf. 1) durch Daraufliegen durchwetzen, Z.; — 2) liegend zubringen: p. dan za dnevom, Cig.; eine gewisse Zeit hindurch liegen: goli poletje preleže v hosti, da se do dobrega posuše, Ravn. (Abc.); — p. bolezen = ozdraveti ob samem ležanju brez kacega zdravnika in brez leka, v Brkinih- Erj. (Torb.); — 3) p. se, zu lange liegen, Cig.; sich wund liegen, sich blutig aufliegen, Cig., Jan.; — preležan, vom Liegen wund, wund gelegen, Cig., Jan.; durch langes Liegen verdorben, verlegen, abgelegen; preležano blago, sukno.
31. pšenı̑čnica, f. 1) das Weizenstroh; — 2) neka hruška, Ponikve, Šebrelje (Goriš.), v Brkinih- Erj. (Torb.); — neko jabolko, ki s pšenico dozoreva, C., Notr.; — eine Art kleine Frühpflaume, C.; — eine Art Schwamm, C.; — das Honiggras (holcus lanatus), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
32. 1. rȃjati, -am, vb. impf. ad roditi; gebären, Brkini- Erj. (Torb.); hervorbringen, Jan., C.; — r. se, im Entstehen begriffen sein: raja se ustavni red, SlN.
33. razsipẹ̑łkọ, n. neko jabolko, Brkini- Erj. (Torb.).
34. smrtíti, -ím, vb. impf. tödten, Brkini- Erj. (Torb.).
35. 2. ščę́titi, -im, vb. impf. spälteln, ( n. pr. drva predrobno cepkati: govori se o kakem otročetu, katero se prime tega dela, ki mu še ne more kaj), Brkini- Erj. (Torb.); — prim. 1. šketiti.
36. širókolikọ, n. = pogače, neko jabolko, Brkini- Erj. (Torb.).
37. škrabǫ́le, -eta, n. neko jabolko, Brkini- Erj. (Torb.).
38. škrabotı̑nka, f. neko jabolko, Brkini- Erj. (Torb.).
39. trdẹlíka, f. neko jabolko, Brkini- Erj. (Torb.), Notr.
40. umȃzanka, f. 1) die Schmutzige; — 2) die Knauserin; — 3) neko jabolko, Skrilje pod Čavnom, v Brkinih- Erj. (Torb.); — der Lederapfel, Notr.
41. vazámən, -mna, adj. = velikonočen, v Brkinih in po istrskem Bregu- Erj. (Torb.); denes gospod pobira vazamne listke, Boršt v Istri- Erj. (Torb.).
42. vazȃmnica, f. neka hruška (menda, ker se drži do vazma = do velike noči), Brkini- Erj. (Torb.).
43. vázəm, -zma, m. velika noč, v Brkinih in po istrskem Bregu- Erj. (Torb.), BlKr.; pl. vazmi = velikonočni prazniki, C.
44. volǫ́vina, f. 1) das Ochsenfleisch; — die Ochsenhaut, das Ochsenleder; — 2) neka trta, Dol., Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.), BlKr.; die Urbanitraube, M., Trumm.; tudi: das Ochsenauge, C.; bela v., weißes Ochsenauge, Trumm.
45. zə̀hče, -eta, m. menda: der Meißnerapfel, der Maschanzker, Brkini- Erj. (Torb.); prim. zehek.
46. zeleníka, f. 1) neka vinska trta, Rihenberk, Dol.- Erj. (Torb.), Št.; — der Grünhainer, Trumm.; der Hainer, Vrtov. (Vin.); — tudi: vino od te trte; — 2) neko jabolko, Ip., Brkini- Erj. (Torb.); — 3) immergrüner Buchsbaum (buxus sempervirens), Cig., Jan., Tuš. (R.), Vrt.; — 4) unreifes Obst, Lašče- Levst. (M.); — 5) ein blasser junger Mensch, Lašče- Levst. (M.).
47. zvončìč, -íča, m. dem. zvonec; 1) das Glöckchen, Jan.; — 2) neka hruška, v Brkinih- Erj. (Torb.); — tudi zvónčič.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani