ko=Šaleška dol.,ko=Saleška dol. (19)

1. bəzga, f. = bezeg, Saleška dol.- C., Štrek.
2. 1. čámər, -mra, m. der Stier, Jan., Kr.- Valj. (Rad), Saleška dol.- C., Poh.- Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.
3. gornják, m. 1) der Oberländer, der Bergbewohner, C.; — 2) der von den Gebirgen her wehende Wind, der Bergwind, Cig.; der Nordwind, C.; der Westwind, Jarn.; gọ̑rnjak: sivi sever, mrzli zdolec, suhi gornjak, Saleška dol.- Kres (IV. 404.); — 3) kdor je gornico ali gornino plačeval (pred 1848. l.), Valj. (Rad); — 4) gọ̑rnjak, gornji del kake reči, Valj. (Rad); — der Oberschlusssatz (propositio praemissa maior), Cig. (T.).
4. ímrati se, ı̑mram se, vb. impf. flimmern, glitzern, Šaleška dol.- C.
5. krívəlj, -vlja, m. 1) die zweizackige Spitzhaue, zweizackiger Krampen, Maribor, Šaleška dol.- C., Z.; — 2) seitwärts getretener Schuh, C.; — menda nam. krevelj.
6. lẹ́hati, -am, vb. impf. = lešiti, Šaleška dol. ( Št.)- C.
7. lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.- Mur., Cig., Jan., Npr.- Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.- C., Motnik ( Št.)- Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.- C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
8. lǫ̑čje, n. coll. Binsen (juncus), Cig., Jan., M., DZ.; — das Riedgras (carex), Dict.; — sodarsko ločje = rogoz, Šaleška dol. ( Št.)- C.
9. mahȃłnik, m. 1) der Wedel, Cig., Jan.; — 2) = makoter, der Stampfstößel in der Stampfe, Šaleška dol.- C.; — 3) der Faustkolben, der Streitkolben, Cig.
10. 2. mę́ka, f. = beka, Šaleška dol. ( Št.)- C., Trst. (Let.).
11. 2. melje, n. 1) = melivo, das Mahlgetreide, Šaleška dol. ( Št.)- C.; — 2) = melina, das Gerölle, Št.- C.
12. nẹ́ščer, pron. = nehče, nekdo, Rogatec, Saleška dol.- C.
13. 2. ogrce, n. = jedrce, Fr.- C.; — der Augenstern (okrc, okrce, iz: odrce nam. jedrce, Saleška dol., SlGradec- C.); ( prim. jedrce, die Augenlinse, Guts.).
14. opotèč, -ę́ča, adj. = opotočen, unstet, Jan.; v pregovoru: sreča je opoteča = das Glück ist kugelrund, Šaleška dol.- C., Kres I. 215.; — wankend: z opotečimi koraki, Zv.
15. otę̑pnica, f. der Unschuldigekindertag, Jan., Saleška dol. ( Št.).
16. otvésti, otvézem, vb. pf. umbinden, V.-Cig., C.; o. vrv okoli ramena, okolo vratu, Šol., Vrt.; pse o., den Hunden die Halsseile anlegen, sie anhalsen, Cig., Vrt.; mittelst eines Strickes, einer Kette anbinden, Kor.- Jarn. (Rok.), Jan.; živino o., Šaleška dol.- C.; Kratko ga (konja) je otvezla, Da ni mogel trepetat', Npes.-Schein.; otvezen pes, der Kettenhund, Guts.; — pren. o. koga na-se, jemanden ins Schlepptau nehmen, Jan.
17. prelòg, -lǫ́ga, m. 1) die Verlegung, die Vertagung, Cig., Jan., C.; p. razprave, DZ.; — 2) = preloga 2), die Übersetzung (aus einer Sprache in eine andere), DZ., Navr. (Spom.), Levst. (Zb. sp.); — 3) prẹ́log, das Brachland, Poh.- C.; v p. pustiti, brach liegen lassen, C.; = v prelog dati, LjZv.; — ein aufgelassener Acker, der Abacker, die Lehde, die Heide, Mur., Jan., Valj. (Rad), Danj.- Mik., vzhŠt.- C.; — 4) das Gereut, Cig., Svet. (Rok.); prelogi, gelichtete Waldstellen, Z.; — 5) = prelaz 3), der Zaunsteig, Šaleška dol.- C.; (tudi: prelong, C.); — 6) die Stelle, wo zwei Ackerbeete in eines zusammenlaufen, vzhŠt.
18. stȃłnik, m. das Weihnachtsbrot, Št.- Cig.; = kruh, ki ga na sv. biljo spečejo, pojedo pa na sv. treh kraljev dan, Šaleška dol.- Pjk. (Črt.).
19. žǫ̑rje, n. coll. das Ackerunkraut, Šaleška dol.- C.; — prim. žorga.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani