gn=KrGora,ko=Kranjska Gora (127)

1. bréme, ** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, Kranjska Gora- DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.- Cig.; — 3) die Last ( fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.
2. brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem- Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna- Erj. (Torb.), Rez.- Mik., Kranjska Gora ( Gor.)- DSv., Zora.
3. bríncəlj, -clja, m. smrekov vrh, Kranjska Gora ( Gor.)- DSv.
4. čǫ̑mpa, f. die Kartoffel, Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Kranjska Gora ( Gor.)- DSv.
5. gárovəc, -vca, m. = gare 1), KrGora.
6. gȏrta, adv. = gori, hinauf, KrGora- DSv.
7. grǫ́lica, f. dem. grola, SlGor.- C.; jagoda na molku, KrGora- DSv.
8. grotən, -tna, m. der Leiterwagen, KrGora; — prim. grota.
9. grozdǫ̑vlje, n. coll. = grozdje, KrGora- DSv.; Rosinen, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
10. 2. híba, f. 1) = debelo deblo, der Stamm, Bolc- Štrek. (Let.); — 2) = bukev (fagus silvatica), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.), KrGora.
11. hríbər, -bra, m. = hrib, C., Rož.- Kres, KrGora- DSv.
12. izjẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. = izjahati; — izježen, ausgelassen, KrGora.
13. izmlẹ́zivọ, n. = mlezivo, Z., KrGora.
14. izrajtálọ, n. das Berechnungsvermögen: kaj nimaš čisto nič izrajtala? Valj. (Rad), KrGora.
15. jẹ̑da, f. = ajda, Tuš. (R.), Rez.- C., KrGora.
16. jẹ́davəc, -vca, m. 1) starker Esser, KrGora; — 2) der Flussspat, Jan., C., Erj. (Min.).
17. jérək, -rka, adj. = žerek, herb, Z.; — jerko se držati = žalostno se d., KrGora- DSv.
18. ję̑škati, -am, vb. impf. v vzklikih ime Jezus ("Ježeš") izrekati, KrGora- DSv.
19. 1. ję́zav, adj. zornmüthig, Jarn., Jan., Št., KrGora.
20. júngati, -am, vb. impf. = jugati, gugati, KrGora.
21. kájati, -jam, -jem, vb. impf. 1) tadeln, verweisen, Jarn., Jan., Mik.; — 2) = kaziti, verunstalten, Vrsno- Erj. (Torb.); — genieren: ali te roka, ker je ranjena, nič ne kaja? KrGora; — 3) k. se, Reue empfinden, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad), Jan.; k. se česa, etwas bereuen, C.
22. kámenčək, -čka, m. dem. kamenec, das Steinchen; slušni kamenčki, die Gehörsteinchen (Otolithen), Erj. (Som.); — kamenčki, Steinbeeren, KrGora; ( prim. kamenica 9)).
23. kȃpus, m. der Gemüse- oder Gartenkohl (brassica oleracea), Josch, Tuš. (R.); = zelje, Cig., C., Mik., Celovška ok., Notr.; kapȗs, KrGora; — prim. stvn. chapuz, Mik. (Et.).
24. 1. kȃzən, -zni, f. 1) die Strafe; božja k., die Strafe Gottes; smrtna k., die Todesstrafe; pod veliko kaznijo, bei hoher Strafe, Cig.; s kaznijo je prepovedano, es ist bei Strafe verboten, Levst. (Nauk); — 2) eine Abgabe an die Herrschaft, wie sie einst eingeführt war, Jan., Mur., Cig., Jan., Fr.- C.; žitna k., das herrschaftliche Zinsgetreide, Jarn., Fr.- C.; — 3) der Zins, KrGora- DSv.; — v kazen dati = v najem dati, Rož.- Glas.
25. kepljenik, m., KrGora, pogl. kupljenik.
26. kı̑kravəc, -vca, m. der Hahn, KrGora.
27. kjẹ́, adv. I. interr. wo? kje si bil? ne vem, kje tiči otrok; — II. indef. kjẹ̀, irgendwo; išči si kje drugje službe; — irgend: kje kdo, kje kaj, kje kedaj, kje kam itd., (tudi: kjekdo, kjekaj, itd. pisano), Dict., Trub., Dalm., Kast. i. dr.; kje s kom rajtinge imeti, Kast.; bo že šel kje kod, Levst. (M.); kje kod, hie und da, Cig., Nov.; — etwa: kam kje le? wohin denn etwa? KrGora.
28. kljȗbu, adv. zum Trotz, zum Possen, Cig., Jan., Fr.- C.; njim kljubu, Krelj; k. delati = kljubovati, Cig.; na kljubu, zum Trotz, (na kljubo) Cig.; Bogu na kljubu, Jap.- C.; tebi na kljubu, Preš.; h kljubu = kljubu, Jan.; pri kljubu ne, erst recht nicht, KrGora; — iz nem. zu Liebe, Levst. (Rok.).
29. 2. kóbəł, -bla, m. ein Früchtenbüschel: z. B. von Kirschen, KrGora- DSv., Gor.; prim. kobul.
30. koč, m. 1) ein mit Brettern abgesonderter Raum ( z. B. im Stalle, für ein Kalb, für ein Mastvieh), V.-Cig., Gor.- UčT.; — 2) der Schafstall, KrGora; — eine Nothhütte, Svet. (Rok.); — menda nam. kotič; prim. 2. kotec.
31. kǫ́mbəlj, -blja, (-bəljna), m. = kembelj, utež pri tehtnici, Z., Valj. (Rad), KrGora.
32. kónjcəlj, -clja, m. = konjec 2), kobilica, die Heuschrecke, Zilj.- Jarn. (Rok.), Bes., KrGora.
33. korobida, f. = robida, Jan., C., KrGora- Mik.
34. kosobrìn, -ína, m. zmerjalen priimek nerodnežu, KrGora.
35. kozárja, f. die Ziegenherde, KrGora.
36. kravəljčevje, n. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), KrGora- DSv.
37. krávica, f. dem. krava; 1) eine kleine Kuh; — 2) božja k., der Marienkäfer (coccinella septempunctata), C., M., Erj. (Ž.), SlGor.; — 3) der Fichtenzapfen, KrGora.
38. krǫ́šəlj, -šlja, m. 1) kleines Messer, V.-Cig., Dol., KrGora; — 2) das Abästmesser, BlKr.
39. 3. krotíti, -im, vb. impf. = klatiti: jabolka k., KrGora.
40. 1. krǫ́tovati, -ujem, vb. impf. = klatiti: k. sadje, (krotvati) KrGora.
41. kúljičək, -čka, m. dem. kuljič ("kulček" = teliček, KrGora).
42. ládjati, -am, vb. impf. schiffen, Alas., Mur., Cig., Jan.; = l. se, KrGora.
43. libet, m. s to besedo se zmerja potepenec, KrGora.
44. lomìč, -íča, m. 1) der Steinbrecher, Svet. (Rok.); — 2) lómič, -íča, die Hochwiese, KrGora- Levst. (Rok.).
45. lȏmpa, f. der Bauch (v otročjem govoru), KrGora; — prim. lamp.
46. lopúča, f. der Waschbleuel, Jarn.; — lopatasto orodje, s katerim se iz lanenih glavic seme tolče, KrGora.
47. mȃrnjati, -am, vb. impf. = govoriti, Cig., Kor.- Kres, KrGora- DSv.; schwatzen, Mur.
48. másẹka, f. neka sekira, s katero slanino (špeh) sekajo, KrGora.
49. mážəlj, -žlja, (-žəljna), m. = pečenka, zavita v mreno, KrGora.
50. məčkę̑, f. pl., KrGora, pogl. nečke.
51. 1. mẹ̑denica, f. 1) die Stecknadel, Gor.- Mik., KrGora- DSv., Banjščice- Erj. (Torb.); z medenico pripeti "pušelc" na klobuk, Npes. ( Kor.)- Kres; — 2) das Becken, das Waschbecken, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., Trub., Jap. (Sv. p.), Vod. (Bab.), DZ.; m. mrzle vode, Mik.; — das Becken ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); tudi medeníca, Jarn., Valj. (Rad).
52. mę̑ł, melı̑, f. 1) das Mahlen, Cig., Met.; — 2) das Mahlgetreide, Cig., Jan.; — 3) der Flugsand, Jan.; die dadurch gebildete Sandbank, UčT., KrGora; — 4) die Riese: Kdo b' se po meli Drknit' bal? Vod. (Pes.).
53. mę́rica, f. dem. mera; ein kleines Maß; — ein Messgeschirr, Cig.: das Seitel, Ist.; — der Eimer, ogr.- M.; — der Scheffel, Jan., Dalm.- M., KrGora; — kolikor se v malinu vzame za zaslužek, die Mahlmetze; Boš Bogu odgovor dajal, Ker si velike mer'ce jemal, Npes.-K.
54. mẹ̑senčki, m. pl. eine Art Strohrosen, KrGora.
55. mesésən, -sna, m., KrGora, pogl. macesen.
56. mesǫ̑vje, n. coll. Fleischstücke, Fleischware, Jarn., Cig., Jan., KrGora.
57. mı̑hən, -həna, adj. = majhen, Guts., Goriš.- Mik., KrGora; mihen čas, Guts. (Res.); Mam miheno kajžo, Npes.-Schein.
58. 2. mǫ̑čnica, f. die Preiselbeere, die rothe Heidelbeere (vaccinium vitis idaea), C., KrGora; divja m., der Polei (andromeda polifolia), C., Robič ( Nkol.).
59. mračník, m. 1) der Verdunkler, Cig.; — 2) = mračnjak, der Finsterling, Jan.; — 3) der Nachtschwärmer, Guts., Jarn., Cig.; — 4) = netopir, Guts., Jarn., Jan., C., KrGora, Kor., Savinska dol.
60. mrlę́nək, -nka, m. bledičen, hirajoč človek, KrGora.
61. murȃva, f. 1) mehka trava, rastoča okolo hiš in ob cestah, C., Kras, Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — der Rasenplatz, Jan., Gor.; (tudi: múrava, Jan., KrGora); — 2) feines, dunkelgrünes Raygras, (morȃva) Štrek.; — 3) mȗrava, der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
62. mȗš, m. = osel, Rez., Tolm., KrGora; — prim. furl. muš, it. ( dial.) muso, Esel, C.
63. nagnẹ́vati se, -gnẹ̑vam se, vb. pf. 1) sich satt schmollen, Jarn.; — 2) = hud postati, zameriti, böse werden (nagnjivati se), KrGora.
64. 1. naplatíti, -ím, vb. pf. anspalten: n. besedo, etwas nur halb sagen, sich nicht vollkommen aussprechen, KrGora- DSv.
65. ogoledráti, -ȃm, vb. pf. kahl machen, abwetzen: ogoledrana obleka, KrGora.
66. opȃnka, f. = opanek, Cig., Jan.; — eine Art Schnürschuh, Mur., Mik.; — niederer Bundschuh, Mariborska ok.- Kres; — tudi: der Holzschuh, Mariborska ok.- Kres, KrGora- Levst. (Rok.).
67. ǫ́stən, -stna, m. 1) der Stachel, der Treibstachel, Cig., Trub., Dalm.; palica z železnim šilom na koncu, s katerim se tu ter tam zbadajo in poganjajo voli, Erj. (Torb.); tebi bo težko, zoper ostne brcati, Dalm., Trub.; — 2) der Trokar (ein chirurgisches Instrument), Cig., Jan.; — 3) der Peitschenstiel, Goriš.- Erj. (Torb.); óstən, KrGora.
68. ostȓv, -ı̑, f. 1) ein dünner Stamm mit Zacken oder Sprießeln, auf welche Garben gesteckt werden, damit sie trocknen, die Hüfelstange, (meist ein junger Baum mit kurz behauenen Ästen); na ostrvi tudi deteljo devajo, da se suši, KrGora; — 2) pri kozolcu glavni steber, katerega podpirajo opornice, Tolm.- Erj. (Torb.).
69. pȃjštva, f. die Dörrkammer, der Dörrofen; — = bajta, KrGora; — prim. bav. badstuben, ein Nebenhäuschen mit Backofen, Flachsdörre etc., Štrek. (Arch. XIV. 433.).
70. pę́tər, -tra, m. der Dachboden in einer Scheune, Cig., Jan., Kor.- Levst. ( LjZv.), KrGora, Poh.; der Dachboden der Getreideharfe, Savinska dol.; der Oberboden, Kor.- Cig.; der Seitenboden im Weinpressgebäude, Fr.- C.; na petru, auf dem Boden, C.; — eine Stellage, ein Gerüst im Stalle o. auf der Tenne, Fr.- C.; — prim. petro, petre.
71. pípati, pı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) = tipati, Cig. (T.), C., Mik.; — 2) rupfen, ausraufen, ausreißen: korenje, repo p.; zobe p., Slom., Št.; prejo p., das Garn rupfen, KrGora; — p. se, sich raufen, sich balgen, Guts., Cig., Jan., Celovška ok., Št.; streiten: za travnike se p., Slom.- C.
72. pı̑ska, f. 1) das Pfeifen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Heiserkeit, C.; — 3) = piščal, die Pfeife, KrGora.
73. podajȃvka, f. 1) die etwas reicht, die Handlangerin, Cig., Jan.; — 2) die Reichgabel, KrGora.
74. pogáčica, f. dem. pogača; 1) ein kleiner Kuchen; — 2) die Kniescheibe, Cig. (T.), C., Erj. (Som.), Trst. (Let.); — 3) die Trollblumme (trollius europaeus), KrGora- Erj. (Torb.); — kozja p., der Schneeball (viburnum opulus), Tuš. (R.); — neko jabolko, Kanal- Erj. (Torb.).
75. poštokováti, -ȗjem, vb. impf. = postavati, oglariti, KrGora.
76. povę̑rək, -rka, m. der Stecken, C.; = sklešček, Gor.; der Prügel, KrGora; drog, na katerem se preko rame nosita dve vedrici (vode, mleka), die Tragstange, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
77. povodíti, -ím, vb. pf. selchen, räuchern, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; povojeno meso, Gor.- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; — rösten: povojeno proso, v katero so razbeljeno kamenje dejali, Mik.; — p. moko za žgance, kavo, (povaditi), Jarn., Cig., Jan., KrGora; povojena moka, Savinska dol.; — prim. veniti (= vędniti).
78. pretǫ̑sək, -ska, m. das Astmesser, Cig., Kor., KrGora; der "Pletzer" (= breites, kurzes Messer), um Nadelholzäste zur Streu aufzuhacken, Jarn.; ( prim. pritosek); — po Mik. in Levstiku iz korena: -tes-; po Cafu nam. protọ̑sẹk; po Štreklju (Arch. XII. 466.) morda iz nem. Breitaxt.
79. pristújenəc, -nca, m. = pristujen človek (pristuję́nəc), KrGora.
80. pútav, adj. 1) mit großem Kropf: putavo pišče, vzhŠt.- C.; — 2) mit einem Hodenbruch behaftet, Jan., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), vzhŠt.; — 3) unreif (von Thieren), C., KrGora.
81. rájgar, -rja, m. = ragar, rangar: priimek petelinu ali ošabnežu, KrGora.
82. rȃsovice, f. pl. = rasaste hlače, KrGora.
83. rẹ̑tər, -tra, m. = retra, KrGora.
84. rẹ́zanje, n. 1) das Schneiden; — 2) der Häckerling, Jan., Štrek.; — 3) Sägespäne, KrGora.
85. rı̑banica, f. = ribanka, KrGora.
86. rǫ̑glja, f. 1) das Gabelholz, Habd.- Mik.; — 2) obeljena smrekova vejčica, na katero jagode natikajo, Kr.- Valj. (Rad); — = ostrv, die Hüfelstange, Svet. (Rok.); — 3) pl. roglje, eine Leiter, die aus einem Baumstamm mit seinen kurz behackten Ästen besteht, Hal.- C.; — pl. roglje, eine Art Getreideharfe ohne Dach, Gor.- Cig.; — 4) pl. roglje, die Heugabel, Cig., BlKr.; — 5) roglja, das Sprudelholz, der Quirl, Guts., Jarn., KrGora; — 6) goveje in ovčje ime, Tolm., Krn- Erj. (Torb.); eine Kuh oder Ziege mit langen Hörnern, M.
87. rogljáti, -ȃm, vb. impf. 1) quirlen, rühren, Jan., KrGora; — 2) r. se, sich balgen, Jan.; pastirji kobljali so se in rogljali okolo peči, Jurč.
88. rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.- Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.- Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora- DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica- Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
89. roptẹ̑la, f. = ropotela, UčT., KrGora.
90. 3. róžən, -žna, adj. 1) Horn-: rọ̑žne kovine, rọ̑žni svinec, Cig. (T.); — 2) hornartig, Cig., Jan.; — 3) rožno (= debelo) pogledati, KrGora- DSv.; rožno gledati, verlegen blicken, UčT.; — 4) = malo vinjen, Breznica ( Gor.).
91. 2. sírək, -rka, m. 1) die Moorhirse (sorghum vulgare); — 2) = koruza, Guts., Jarn., Jan., Rez.- Baud., KrGora, Prim.
92. sírkov, adj. 1) von der Moorhirse; — 2) = koruzen, Jan., KrGora, Prim.
93. skrénja, f. der Kinnbacken, KrGora- DSv.; — pogl. skranj.
94. skȓn, skŕna, adj. 1) verdorben: skrno jajce, Cig., M., KrGora; — 2) scharf, Z.; skrna voda, Z.; — streng, schlimm, C.
95. skrnják, m. 1) ein beim Brüten verdorbenes Ei, Cig., C., KrGora; — 2) = skrnina 3), der Gichtschmerz, der Rheumatismus, Jan.
96. skrnóba, f. 1) der Schmutz, der Unflat, Dict., Cig., C.; — 2) der Ansteckungsstoff, das Miasma, Cig., Jan.; — die Fäulnis, das Verderbnis, M.; — 3) der Grimm, die Wuth, Z., Burg. (Rok.); der Jähzorn, Svet. (Rok.); — psovka jezavemu človeku, KrGora; — 4) die Strenge, C.; die Morosität, Z.; — die Heimtücke, V.-Cig.; — 5) coll. = divja zverina, zapŠt.
97. smrdljı̑vəc, -vca, m. 1) ein stinkender Mensch; — 2) der Wiedehopf (upupa), C.; — 3) der gefleckte Schierling (conium maculatum), Cig., Jan., C., Nov., Slom., Strp.; — 4) das Petroleum: s. žgati, s smrdljivcem mazati, Notr.- DSv., KrGora.
98. smrı̑nje, n. = smrlinje, brinje, Z., KrGora- DSv.
99. srę́ča, f. das Glück: 1) = das Geschick; s. je opotočna, das Glück ist kugelrund; = s. na razpotju sedi, Mur., Cig.; s. ima spredaj lase, zadaj je gola, Cig.; bojna s., das Waffenglück, Cig., Jan.; slepa s., blinder Zufall, Cig.; dobre sreče biti, Glück haben, Cig., C.; dobra s., das Gelingen, C.; Bog daj dobro srečo! (tako pozdravljajo posebno ljudi, ki so pri kakem delu; tudi samo z besedama: dobro srečo! srečo dobro!); dati kaj za dobro srečo (ein Geschenk z. B. des Weinkäufers an die Hausfrau), Kr.; srečo dati komu, jemanden begrüßen, ihm die Hand reichen; srečo si dati = posloviti se, KrGora; na dobro srečo, C.; na srečo, aufs Gerathewohl, Cig.; = na slepo srečo, Jan.; na srečo vreči, metati, losen, ogr.- C.; srečo vreči, srečo izkusiti, das Glück versuchen, das Los über etwas werfen, Cig.; sreča pade na koga, das Los fällt auf jemanden, C.; — 2) = das günstige Geschick; prva sreča gre za peč sest, prima fortuna fallax, V.-Cig.; sreča te čaka, es steht dir ein Glück bevor; sreča njegova je bila, es war sein Glück; vsa sreča, da —, ein Glück, dass —; po vsej sreči, zum größten Glück; po sreči, k sreči, zum Glück, glücklicherweise; po sreči iti, glücklich vonstatten gehen; po sreči se iziti, einen glücklichen Ausgang nehmen; to je po sreči, ne po umeči, er hat mehr Glück wie Verstand, Ist.- Cig.; v sreči in nesreči; ako Bog da srečo; ima srečo; nima sreče; sreča mu streže, godi, das Glück ist ihm geneigt, Cig.; = sreča mu je mila, Cig.; vpili bodo: sreča bodi, sreča bodi! (Glück zu!) Dalm.; sreča bodi kralju Salomonu! Dalm.; — (srenča, na zapadu- Mik.).
100. srẹpotíti se, -ím se, vb. impf. = jeziti se, KrGora.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani