besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ži   zadetki: 8.331-8.430



zadoščênje  1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadovóljen  1. ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrkànt  pog. 1. kdor {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrkávati  pog. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrkljív  pog. ki {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrkljívec  pog. kdor {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrkljívka  pog. ženska, ki {rada} draži koga, se norčuje iz koga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrkljívost  pog. lastnost, značilnost človeka, ki {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrkováti  star. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagretež  m, vir: N; povezave: nova beseda
zahodnjáštvo  način življenja in mišljenja, značilen za zahodnjake:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajáhati  1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajebávati  vulg. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajédati  1. živeti na škodo drugega organizma:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajedávec  1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajedávstvo  1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajézditi  1. premakniti se s pomočjo živali, na kateri se sedi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaklepetáti  1. ekspr. spregovoriti živahno, sproščeno o nepomembnih stvareh:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaklépnica  zool. 1. nav. mn. polži s podolgovato hišico, ki se zapira z apnenčasto ploščico, Clausiliidae:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakolobáriti  ekspr. 1. narediti pri premiku krogu podobno pot; zakrožiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zákon  poljud. z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske,; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zakopáti  1. dati, položiti v izkopano vdolbino, jamo in zasuti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakotíti  pri živalih zaploditi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakótnik  1. ekspr. kdor živi v zakotju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakrížen  nar., navadno v zvezi zakriženo okno s križi zaprto okno:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaktivírati  spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaktivizírati  spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakúhati  1. dati kako živilo v vrelo tekočino, da se v njej skuha in nastane jed:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakuhávati  dajati kako živilo v vrelo tekočino, da se v njej skuha in nastane jed:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaléga  1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaméjec  pripadnik slovenske narodne skupnosti, ki živi za državno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaméjstvo  ozemlje, dežele za državno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko, kjer živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamésten  knjiž. ki leži, je za mestom:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaminírati  položiti, nastaviti kam mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamorjênec  pog. kdor je zagrenjen, brez volje do življenja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamorjênost  pog. stanje človeka, ki je zagrenjen, brez volje do življenja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zámož  star., v zvezi iti zamož omožiti se:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamréža  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zamrzíti  knjiž. {zelo} zasovražiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamrzoválnica  prostor ali stavba za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamrzoválnik  naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamudíti  1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se začetka česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zánkar  kdor lovi živali z zanko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zanožênje  glagolnik od zanožiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaokróženje  glagolnik od zaokrožiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapáriti  agr. razkužiti s paro:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapéčkarstvo  ekspr. 1. stanje človeka, ki je nedejaven, se drži dóma:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapitež  m, vir: N; povezave: nova beseda
zaplájati  1. z oplojevanjem povzročati nastanek novih, navadno živalskih osebkov:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapléčje  1. del živali ob plečih, za pleči:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapléčnik  1. etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaplíniti  s plinom razkužiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaplodíti  1. z oploditvijo povzročiti nastanek novega, navadno živalskega osebka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapogíbati  1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapogníti  1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaporéden  1. ki leži, se nahaja za drugim:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapovŕsten  1. ki leži, se nahaja za drugim:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapoznélec  knjiž. kdor ostane, se zadrži kje dalj, kot se predvideva, pričakuje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapréči  1. pripeti vprežno žival z vprežno opremo k vozu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapréga  1. oprema, s katero se žival, skupina živali zapreže:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaprégati  pripenjati vprežno žival z vprežno opremo k vozu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapréžnica  vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaprtež  m, vir: N; povezave: nova beseda
zapúfati se  nižje pog. zadolžiti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaredíti  narediti, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaréjati  delati, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zárod  1. živalski potomci, mladiči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarojíti  1. začeti živahno letati v velikem številu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasébnik  1. kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaskóčka  teh. element, ki drži gibljivi del naprave v določeni legi proti delovanju vzmeti ali težnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaskóčnik  obrt. pohištveno okovje, ki z vzmetjo, magnetom zadrži okensko, vratno krilo v želenem položaju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaskomínati  brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaslúžek  1. kar se zasluži z opravljanjem kakega dela, službe, navadno denar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasluževáti  zastar. zaslužiti, biti deležen česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasrbéti  nav. 3. os. 1. povzročiti neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastirálce  bot. tanka kožica med robom klobuka in betom pri gobah, ki varuje trosovnico; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastrelíti  lov. raniti s strelom tako, da se ranjena žival ne najde:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasvinjáti  slabš. zamazati, onesnažiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaškŕgar  nav. mn., zool. v morju živeči polži s škrgami za srcem, Opisthobranchia; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zašpêcati  žarg. zatožiti, ovaditi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatôžba  zastar. obtožba, obdolžitev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavráčati  1. delati, da žival ne pride, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavrníti  1. narediti, da žival ne pride tja, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažmŕkati  nar. zamežikati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažvepláti  agr. razkužiti z žveplovim dimom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbosíti  narediti, povzročiti, da je žival brez podkve, nepodkovana:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zdéti  nar. dati, zložiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdévati  star. dati, zložiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdólnji  star. ki leži, je nižje; spodnji:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrástiti  knjiž. razdražiti, razvneti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdráženje  glagolnik od zdražiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdražljív  1. ki se {rad} zdraži:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdresírati  navaditi, izuriti živali v določeni spretnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrób  izdelek, ki se pridobi z grobim mletjem žita in uporablja za pripravo živil:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrstíti se  odložiti ikre in semenčice zaradi razmnoževanja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrúžba  1. biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrúženje  1. glagolnik od združiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
združljív  ki se da združiti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdržljív  ki veliko zdrži, prenese:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zébra  1. konju podobna afriška žival z belimi in črnimi ali rjavimi prečnimi progami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   7.531 7.631 7.731 7.831 7.931 8.031 8.131 8.231 8.331 8.431  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA