zadoščênje |
1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovóljen |
1. ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkànt |
pog. 1. kdor {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkávati |
pog. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkljív |
pog. ki {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkljívec |
pog. kdor {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkljívka |
pog. ženska, ki {rada} draži koga, se norčuje iz koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkljívost |
pog. lastnost, značilnost človeka, ki {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkováti |
star. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagretež |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zahodnjáštvo |
način življenja in mišljenja, značilen za zahodnjake:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajáhati |
1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajebávati |
vulg. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajédati |
1. živeti na škodo drugega organizma:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajedávec |
1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajedávstvo |
1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajézditi |
1. premakniti se s pomočjo živali, na kateri se sedi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaklepetáti |
1. ekspr. spregovoriti živahno, sproščeno o nepomembnih stvareh:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaklépnica |
zool. 1. nav. mn. polži s podolgovato hišico, ki se zapira z apnenčasto ploščico, Clausiliidae:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakolobáriti |
ekspr. 1. narediti pri premiku krogu podobno pot; zakrožiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zákon |
poljud. z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zakopáti |
1. dati, položiti v izkopano vdolbino, jamo in zasuti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakotíti |
pri živalih zaploditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakótnik |
1. ekspr. kdor živi v zakotju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakrížen |
nar., navadno v zvezi zakriženo okno s križi zaprto okno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaktivírati |
spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaktivizírati |
spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakúhati |
1. dati kako živilo v vrelo tekočino, da se v njej skuha in nastane jed:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakuhávati |
dajati kako živilo v vrelo tekočino, da se v njej skuha in nastane jed:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaléga |
1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaméjec |
pripadnik slovenske narodne skupnosti, ki živi za državno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaméjstvo |
ozemlje, dežele za državno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko, kjer živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamésten |
knjiž. ki leži, je za mestom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaminírati |
položiti, nastaviti kam mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamorjênec |
pog. kdor je zagrenjen, brez volje do življenja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamorjênost |
pog. stanje človeka, ki je zagrenjen, brez volje do življenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zámož |
star., v zvezi iti zamož omožiti se:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamréža |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zamrzíti |
knjiž. {zelo} zasovražiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamrzoválnica |
prostor ali stavba za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamrzoválnik |
naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamudíti |
1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se začetka česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zánkar |
kdor lovi živali z zanko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanožênje |
glagolnik od zanožiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaokróženje |
glagolnik od zaokrožiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapáriti |
agr. razkužiti s paro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapéčkarstvo |
ekspr. 1. stanje človeka, ki je nedejaven, se drži dóma:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapitež |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaplájati |
1. z oplojevanjem povzročati nastanek novih, navadno živalskih osebkov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapléčje |
1. del živali ob plečih, za pleči:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapléčnik |
1. etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaplíniti |
s plinom razkužiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaplodíti |
1. z oploditvijo povzročiti nastanek novega, navadno živalskega osebka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapogíbati |
1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapogníti |
1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaporéden |
1. ki leži, se nahaja za drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovŕsten |
1. ki leži, se nahaja za drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapoznélec |
knjiž. kdor ostane, se zadrži kje dalj, kot se predvideva, pričakuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapréči |
1. pripeti vprežno žival z vprežno opremo k vozu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapréga |
1. oprema, s katero se žival, skupina živali zapreže:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaprégati |
pripenjati vprežno žival z vprežno opremo k vozu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapréžnica |
vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaprtež |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zapúfati se |
nižje pog. zadolžiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaredíti |
narediti, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaréjati |
delati, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zárod |
1. živalski potomci, mladiči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarojíti |
1. začeti živahno letati v velikem številu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasébnik |
1. kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaskóčka |
teh. element, ki drži gibljivi del naprave v določeni legi proti delovanju vzmeti ali težnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaskóčnik |
obrt. pohištveno okovje, ki z vzmetjo, magnetom zadrži okensko, vratno krilo v želenem položaju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaskomínati |
brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslúžek |
1. kar se zasluži z opravljanjem kakega dela, službe, navadno denar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasluževáti |
zastar. zaslužiti, biti deležen česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasrbéti |
nav. 3. os. 1. povzročiti neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastirálce |
bot. tanka kožica med robom klobuka in betom pri gobah, ki varuje trosovnico; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastrelíti |
lov. raniti s strelom tako, da se ranjena žival ne najde:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasvinjáti |
slabš. zamazati, onesnažiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaškŕgar |
nav. mn., zool. v morju živeči polži s škrgami za srcem, Opisthobranchia; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašpêcati |
žarg. zatožiti, ovaditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatôžba |
zastar. obtožba, obdolžitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavráčati |
1. delati, da žival ne pride, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavrníti |
1. narediti, da žival ne pride tja, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažmŕkati |
nar. zamežikati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažvepláti |
agr. razkužiti z žveplovim dimom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbosíti |
narediti, povzročiti, da je žival brez podkve, nepodkovana:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zdéti |
nar. dati, zložiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdévati |
star. dati, zložiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdólnji |
star. ki leži, je nižje; spodnji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdrástiti |
knjiž. razdražiti, razvneti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdráženje |
glagolnik od zdražiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdražljív |
1. ki se {rad} zdraži:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdresírati |
navaditi, izuriti živali v določeni spretnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdrób |
izdelek, ki se pridobi z grobim mletjem žita in uporablja za pripravo živil:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdrstíti se |
odložiti ikre in semenčice zaradi razmnoževanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdrúžba |
1. biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdrúženje |
1. glagolnik od združiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
združljív |
ki se da združiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdržljív |
ki veliko zdrži, prenese:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zébra |
1. konju podobna afriška žival z belimi in črnimi ali rjavimi prečnimi progami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|