|
ájmoht |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Med znanini jedmi z večletno tradicijo vas bomo pogostili z "ajmohti" (obarami več vrst), pečenkami, dolenjskimi klobasami in raznimi vrstami štrukljev, kot so recimo gluhi štruklji.
|
altenator |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pravi inštrument, ki prikazuje delovanje alternatorja je ampermeter.
|
|
altimetričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Inštrumenti na krovu so bili med drugim kamere za UV in srednjo IR svetlobo in lidar, ki bi lahko tudi izmeril altimetrične podatke za srednje širine na Luni.
|
|
aranžmajski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedila so kot rečeno skoraj vsa moja (dve skladbi sta priredbi, ena je inštrumental in eno je v celoti napisal kitarist Peter Dekleva), aranžmajski del pa sem prepustila njemu, ker je bil tudi producent albuma in ravno producent si najlažje zamisli in uresniči zvočno podobo.
|
|
avtokolimacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Samodejno sledenje tarči (ATR), daljinsko upravljanje z inštrumentom (RCS), precizni teleskop in avtokolimacija vam pomagajo hitreje in bolj elegantno opraviti dodatne naloge.
|
|
baglama |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekatere pevke pojejo ob spremljavi že prirejenega "maloazijskega" ansambla (arabska lutnja, obvezne gosli), a večina že ob standardnem inštrumentariju rebetov, ob baglami, buzukiju, mandolini, kitari.
|
|
bakalca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zraven ponudimo pečenko, lahko tudi golaž ali pa bakalco (tipična idrijska jed iz koštrunovega mesa - podobno golažu).
|
|
bákalica |
gastr. koštrunovo meso v omaki; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
baročnopridižen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po retoričnem, baročnopridižnem modelu povzeti uvod v Kloštrskem žolnirju kaže na denotativni ravni pomenjanja nezadostno koherentnost z ostalim besedilom (namen uvoda je na tej ravni premalo logičen --- kar ne velja za baročno pridižno predlogo), zato mora bralec s konotiranjem baročnopridižne predloge in iskanjem koherentnosti uvoda z ostalim delom besedila na konotativni ravnini pomen uvoda šele odkriti.
|
|
bebljajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vse pritrjuje gornjemu zaključku, še najbolj pa poudarek ploščka, ki se je s psihedeličnih preigrav v ansamblu premestil na do zoprnosti bebljajočega ragga pevca, ki tule služi namesto bergle, porazira marsikatero podrobnost in je Silo vrnil tja, odkoder je prišla - na stopnjo v kleti improvizirajočega, brenkajočega protoansambla z rastafarijancem, ki naj bi vezal štrene.
|
|
bezel |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Modifikacija pilotskih inštrumentov je bila narejena s t. i. bezeli. Poleg bezelov smo uporabljali še posebne filtre NVG in dodatne luči NVG.
|
|
brezveznež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vidva polemizirata kakšen idiot ali brezveznež je še lahko politik, da vse ne zašuštra; tu se strinjam z Aladinom, doslej so bili veliko bolj uspešni voditelji držav, ki so delegirali poblastila na sodelavce, kot tisti, ki so vtikali nos v vsako malenkost.
|
|
čapljast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V večini so bile kandidatke pravzaprav zgolj samo punčke tam pri štirinajstih, bi rekel, take s komaj vzbrstelimi joški in nezamaščenimi ritkami, katerih krajci še niso pridobili teže, pa z nogami, kakršne pubertetologi strokovno označujejo kot čapljaste, kajti zaradi krhko tankih in neizoblikovanih, a že dokončno dolgih beder v tem obdobju delujejo nekoliko iksasto, prav tako tudi povsem razvita, nekam prevelika stopala res vzbujajo videz podobnosti z okončinami te močvirske ptice, še posebno hecne pa so bile njihove skoraj gole, le z nekakšnim nežnim poprhom osenčene pičkice, ki so nezaščiteno štrlele, ja, to pa res, prav štrlele ven v
svet kot še povsem nerazbrozdane, čvrste in izrazito hlebčkaste žemljice.
|
|
češnječas |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Peta je knjiga pesmi Maje Štromar Že česnječas, katere predstavitev smo imeli v Pretorski palači v Piano nobile.
|
|
četverostòp |
vrsta iz štirih vštric stoječih ali korakajočih oseb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čóbast |
nar. vzhodno ki ima debele ali naprej štrleče ustnice; šobast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čréven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Uglašenost inštrumentov na 430 Hz, kot v času Mozarta in Boccherinija (letos mineva dvesto let od njegove smrti), je pod cerkvene oboke ponesla mehkoben zvok klasično uglašenih glasbil, čembala, violine, viole in violončela - preko katerih so bile namesto kovinskih, napete črevne strune - prežet z nežnimi zvoki fagotista Azzolinia.
|
deseterostòp |
vrsta iz desetih vštric stoječih ali korakajočih oseb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deteljev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naslonil sem se nazaj in glavo mi je pridržal nežen deteljev "pouštrček".
|
|
disecirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sledil je nežni Darko Štrajn, ki je diseciral relacijo med lokalno politično kulturo in tveganimi potenciali mednarodne globalne vlade, in že je bila na sporedu nesporno najzanimivejša umestitev na kurikulum nastopajočih.
|
|
dolnjegomilski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kak nama v klóštri tak ván tan pri sagdanéšnjen kméčkon mantránji - vsen nan je prišeu praf náprušnjek vesélja dolnjegomilskih mamc.
|
|
donaglaševanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegova metrika se sicer ne ozira neposredno k tem utemeljiteljem strukturalizma, saj je oprta na novejša spoznanja poljske verzološke šole, ki v svojo metodologijo priteguje tudi števne, statistične postopke (M. R. Mayenowa in L. Pszczołowska), na dognanja generativne metrike Morrisa Halleja (o predvidljivi distribuciji maksimalnega naglasa in donaglaševanju metrično šibkih položajev), na dela Miroslava Červenke, Pavla Trosta in Svetozarja Petrovića (ki gredo v smer semantike verznih izrazil, njihove "metametrične funkcije"), upošteva in analizira pa tudi slovensko tradicijo tovrstnih študij (npr. B. Kumerdeja, S. Škrabca, O. Župančiča, K. Štreklja, A. Žigona, A.
Isačenka, T. Orla, A. Ocvirka, F. Zadravca in B. Merharja).
|
|
drístavec |
bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drogírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če ti kriminalist najde v avtu ‘tono’ alkohola, ki je, po vseh strokovnih merilih in statistikah, torej znanstveno dokazano, veliko ‘trša’ droga kakor npr. hašiš, si, po slovenskem Zakonu o drogah, vzoren državljan, saj se normalno drogiraš z normalno drogo, s katero se drogirajo tudi vsi politiki, policaji, tožilci, sodniki in fajmoštri. Vsi takoimenovani ‘normalni’.
|
dvojkica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stara sem 23 let in me zanima, če je možno na kakšen način odpraviti moteče štrlenje navzven pri dveh zgornjih zobeh (mislim, da sta dvojkici, na obeh straneh, desna stran je bolj izrazito štrleča).
|
|
dvóstòp |
vrsta iz dveh vštric stoječih ali korakajočih oseb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glíha |
pog., v zvezi gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hòt dòg |
vroča hrenovka v štručki, navadno z gorčico:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
instruirati |
poučevati izven šole; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
járček |
koštrunček, bacek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klobúšter |
-tra; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
krájec |
1. kos kruha, odrezan na koncu štruce ali hlebca:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kŕcelj |
redko 1. štrcelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kŕcljast |
redko štrcljast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kŕn |
štrcelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kuzmáti |
star. mršiti, kuštrati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kvadríga |
pri starih Rimljanih dvokolesni voz s štirimi vštric vpreženimi konji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lúnula |
1. rel. majhno držalo v obliki polmeseca za hostijo v monštranci:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
macafúra |
nar. zanemarjeno oblečena, skuštrana ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
motovílka |
zastar. predeno, štrena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múšter |
-tra; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
naščepériti |
nav. ekspr. postaviti v pokončen, štrleč položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našopíriti |
postaviti v pokončen, štrleč položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nós |
1. naprej štrleči del obraza z odprtinama za vohanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ograbíti |
z grabljenjem odstraniti s česa štrleče bilke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osmerostòp |
vrsta iz osmih vštric stoječih ali korakajočih oseb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pínka |
nar. štruca {kruha}:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plahúta |
1. ekspr. štrleči, viseči del pokrivala:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pránganje |
nar. koroško procesija, pri kateri se nosi monštranca:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razčepériti |
nav. ekspr. 1. postaviti v pokončen, štrleč položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razkuzmáti |
star. razmršiti, razkuštrati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
razstòp |
šport. odmaknitev enega telovadca od drugega tako, da sta si vštric:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razščepériti se |
dobiti pokončno, štrleče perje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razšopíriti |
postaviti v pokončen, štrleč položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skódrčati |
zastar. zmršiti, skuštrati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
smŕček |
1. naprej štrleči del gobca z odprtinama za vohanje pri nekaterih sesalcih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strčáti |
star. štrleti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stršáti |
knjiž., redko štrleti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ščepériti |
postavljati v pokončen, štrleč položaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šesterostòp |
vrsta iz šestih vštric stoječih ali korakajočih oseb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šóba |
1. debele ali naprej potisnjene, štrleče ustnice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šóbast |
ekspr. ki ima debele ali naprej štrleče ustnice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šopíriti |
postavljati v pokončen, štrleč položaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štíristòp |
vrsta iz štirih vštric stoječih ali korakajočih oseb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trístòp |
vrsta iz treh vštric stoječih ali korakajočih oseb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véha |
1. štrleč zeljni list:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véhast |
ki ima vehe, štrleče liste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vélum |
1. rel. ogrinjalo za duhovnika z monštranco, v kateri je posvečena hostija, ali za asistenta, ki nosi škofu palico, mitro:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzporedíti |
1. narediti, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzporéjati |
1. delati, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
1 59 159 259 359 459 559