štakorášiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
tankoslúšiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
tešíti |
1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
tíšiti |
knjiž. pomirjati, umirjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
továrišiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
trebúšiti se |
ekspr. bočiti, napenjati trebuh:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trošíti |
delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tršíti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
udovršíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
udušíti |
1. zadušiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uglušíti |
povzročiti, da se kaj ne sliši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugrešíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
ugušíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uplašíti |
redko 1. splašiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
upostóšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
uprašíti |
1. spremeniti v prah:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urúšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
usovŕšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uspéšiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
ustrašíti |
1. vzbuditi strah:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
ustrášiti se |
začutiti strah:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
usušíti |
1. z odstranitvijo vode, vlage narediti suho:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ušíti |
star. s šivanjem narediti; sešiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
utešíti |
1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
utíšiti |
star. utišati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uvršíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
véšiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
víšiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
vnúšiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
vprašíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
vršíti |
1. publ. delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolnjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vršíti |
ločevati zrna od latov, klasov s stopanjem po njih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
všíti |
1. s šivanjem narediti, da je kaj nameščeno v za to namenjeno odprtino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzplašíti |
vzplášim; dov., vir: B; povezave:
|
zabólšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zabúšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zadrvíšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zadušíti |
1. z dušenjem usmrtiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaglušíti |
knjiž. s svojo glasnostjo povzročiti, da se kaj {skoraj} ne sliši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagólšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zagrešíti |
povzročiti kaj slabega, nepravilnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagúšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zakášiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
zaléšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zamarijášiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
zamarjášiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zamašíti |
1. dati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamŕšiti |
knjiž. zmršiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaplašíti |
knjiž. preplašiti, prestrašiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaprašíti |
1. povzročiti, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapršíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zapúšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zarúšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zasektášiti |
nav. slabš. zaradi sektašenja priti v nasprotje z vrednotami, priznanimi v določeni družbi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslepomíšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zastrašíti |
z vzbuditvijo strahu narediti, povzročiti, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zastréšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zasušíti se |
1. prisušiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašíti |
1. s šivanjem narediti kaj celo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatíšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zatrlúšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zatróšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zaušíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavéšiti |
star. zapreti z veho:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
završíti |
zastar. končati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdirášiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zdrešíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zdušíti |
skuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgnjúšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zgolomíšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zgrešíti |
1. pri metanju, streljanju ne zadeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zgrušíti |
zgrúšim; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zjesíšiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
zmašíti |
ekspr. 1. s silo spraviti v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zmŕšiti |
narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zrešíti |
zréšim; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zrúšiti |
1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zvršiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
acetin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nato to filtriramo (kvareni pesek) in spiramo z lugom in kislino (tudi acetin zaradi maščob), posušimo in takrat prvič zatehtamo in damo sušiti (kislina ne sme izpareti, ker bi se kislost povečala in bi prišlo do razgradnje).
|
akcelerírati |
avt. spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
akúten |
1. ki ga je treba rešiti, pereč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
altruistično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Umetnik se je pred družbo umaknil v Bertino zavetje, ko pa je izgubil še to oporo, skuša s samomorom altruistično odrešiti soprogo spon, ki jo vežejo nanj.
|
amuletek |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Strahu smo morali vzeti moč z amuletki in rešiti Blažko.
|
animírati |
navdušiti, spodbuditi, razgibati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
blamírati |
nav. ekspr. osramotiti, osmešiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brahistohrona |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poskusi z direktno variacijsko metodo rešiti problem brahistohrone.
|
búkve |
star. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čepíti |
1. mašiti s čepi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
denudírati |
geol. opraviti, izvršiti denudacijo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
devastírati |
knjiž. opustošiti, razdejati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
devetdesetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jakob Kunstelj je kri daroval že devetdesetkrat in tako pomagal rešiti prenekatero življenje.
|
dezoksidírati |
metal. opraviti, izvršiti dezoksidacijo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dibekacin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... ko se pojavijo tudi rezistentni sevi proti kanamicinu, skušajo to rešiti s polsintetskim ab. dibekacin-om, z odstranitvijo hidroksilne skupine na poziciji 3’ in 4’ ...
|
dispergírati |
kem. razpršiti snov v drugi snovi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
distonírati |
muz. zgrešiti pravilno intonacijo pri petju ali igranju:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
distres |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bo vaš otrok začel kazati znake distresa, bo osebje porod skušalo pospešiti, če ne drugače, z vakuumsko ekstrakcijo ali s carskim rezom.
|
dobrososedstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sanader ob tem sicer meni, da sta Slovenija in Hrvaška sosednji in prijateljski državi in da je vsa odprta vprašanja treba rešiti v duhu sodelovanja in dobrososedstva.
|
dovršítev |
glagolnik od dovršiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družbenovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sredi šestdesetih let je skušala literarna didaktika rešiti šolsko ukvarjanje s književnostjo njegove družbenovzgojne vloge, kar se je zdelo mogoče le z umikom v nekakšen »strokovni intimizem«, ki se je kazal s scientifikacijo književne didaktike in književnega pouka.
|
dušênje |
glagolnik od dušiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|