|
čúti |
raba peša 1. s sluhom zaznavati; slišati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúti |
raba peša biti buden; bedeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čútica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
čutílen |
anat. nanašajoč se na čutilo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čutílka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
čutílnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
čutilnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Termometer je torej poleg merilnika temperature lahko tudi čutilnik toplote (toplotnih tokov).
|
|
čutílnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
čutilnoživčen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
čutílo |
1. organ za sprejemanje dražljajev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
čutíti |
1. zaznavati s čutili:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezčutílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dočúti |
-čújem; dov., vir: B; povezave:
|
|
dočutíti |
knjiž. doumeti, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izčutíti |
-čútim; dov., vir: B; povezave:
|
|
nàdčutílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
naobčutíti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
|
naščúti |
-ščújem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ne občutiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
občutílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
občutíti |
1. čutno dojeti lastnosti predmetnega sveta:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
očutíti |
očútim; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
počutíti se |
1. imeti določeno osebno mnenje o svojem stanju, položaju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poobčutíti |
-čútim; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
poščúti |
-ščújem; dov., vir: B; povezave:
|
|
prečúti |
raba peša buden prebiti, preživeti; prebedeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prečúti |
raba peša preslišati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prečutíti |
1. knjiž. {popolnoma, v celoti} s čustvi dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèdčutíti |
-čútim; nedov., vir: B; povezave:
|
|
prèdobčútiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
pričúti |
-čújem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pričútiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
razčúti se |
-čújem se; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sòčutíti |
skupaj s kom čutiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòobčutíti |
skupaj s kom občutiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tankočútiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
včutíti se |
knjiž. čustveno se vživeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
veččutilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
začúti |
raba peša zaslišati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začutíti |
1. s čutili zaznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
abi |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Je pa pomembno, da sedaj pleše z nami ostalimi abiji (kar po njegovo pomeni 'able bodies') po nebu in se v zraku počuti povsem doma.
|
|
absistenca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Terapija: predanost, umaknitev čutil, duhovni studij okultnega, absistenca, potrpežljivost.
|
|
abstrákten |
s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akopresuren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posebej kosti in koščice, pa nekatere akopresurne točke sem čutila same od sebe.
|
|
animiranec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomembno je tudi, da animatorji (ponavadi jih je več) držijo skupaj in če so med njimi kakršnekoli že napetosti in razprtije tega ne dajo čutiti animirancem, ker potem se lahko kaj hitro zgodi, da je ves trud ki je vložen v delo zaman, saj otrocih hitro izrabijo luknje...
|
|
anorektik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Anorektiki zmanjšajo tek, nas navdajo z občutkom sitosti in zmanjšajo željo po hrani. & Anorektiki tega nelagodja ne občutijo. Ko začnejo stradati, doživljajo občutek vznesenosti, evforije, ker možgani sproščajo endogene opioide.
|
|
antioksidativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri oljčnih oljih so še posebej zanimivi zaradi svoje "dvojnosti": olju dajejo antioksidativne, varovalne lastnosti - ščitijo ga pred staranjem oziroma deterioracijo (in so zato zanimivi kemiku, organoleptiku, znanstveniku), obenem pa so "vidni", čutimo in občutimo jih, saj olju dajejo vonj, okus, aromo.
|
|
antiprotestantstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mrakova krščanska in obenem umetniška drža je v tem, da je Marijo gledal od znotraj, kot tragičen lik, v hipu umiranja, ko čuti, da ji razpada vse, kar je političnega utemeljila, tudi antiprotestantstvo, sorodno današnjemu antikomunizmu.
|
|
avantrockovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vedeti moramo, da si je Jim O'Rourke resda naredil ime kot enakopravni član avantrockovske zasedbe Gastr Del Sol, tudi kot producent, improvizator in izvrsten akustični kitarist, a je v zadnjih letih v sebi začutil primarno rockovsko strast, zaradi česar njegov zadnji solo album, električni Insignificance med njegovimi ljubitelji ni najbolj cenjen.
|
|
balneoreakcija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po prvem tednu (6-8 dan terapije), ko bolniki začnejo z različnimi vrstami terapij, ki bi naj imele zdravilne učinke, se pogosto slabše počutijo. Pojavi se utrujenost, nespečnost in bolečine po celem telesu. Balneologi to stanje imenujejo balneoreakcija, pogosto ima pozitiven predznak saj je dokaz, da imajo terapije vpliv na telo.
|
|
báti se |
1. čutiti strah, biti v strahu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
boriti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... Vse vidim, / vse čutim. / Ko se boriš, / se še bolj vate zažiram. ...
|
|
cefalizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri amerijih se začenja razvijati glava in cefalizacija (kocentracija središčnega dela živčevja in čutil zaradi povečane aktivnosti in bilateralne simetrije živali).
|
|
connecticutski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
No, Beverly Donofrio, bejba, ki jo igra v soap dramediji Fantje mojega življenja, pri petnajstih zanosi, se poroči z zabušantsko zgubo (Steve Zahn) in obtiči v malem, zakotnem, jebenem, dolgočasnem, proletarskem connecticutskem mestu, iz katerega je hotela zbežati, ker čuti nekaj več.
|
|
čudíti se |
čutiti in izražati presenečenje, začudenje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čútenje |
1. glagolnik od čutiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
delikvent |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zabava za slovenske lokalce, ki se počutijo friki, ker je končno nekdo povohal njihovo praznino in nekvalitetno zabijanje časa, kakršnega je dal skozi vsak najstniški delikvent na tem planetu.
|
|
demonično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vse to otepavanje s "pajkovo mrežo" je seveda pri Shakespearu na "višjem nivoju"; aristokrat Macbeth z recitacijami globokoumnih verzov demonično vrta po svoji notranjosti, Kantor, ki v bistvu podobno čuti, pa vendarle vse skupaj manj "komplicira" in je s tem nekoliko podoben Macbethovi ženi.
|
|
denuncianstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če so pri LDS tako strahotno pokvarjeni, da opozarjanje na grozotni madež na časti Slovencev, umor 200.000 ljudi, imenujejo "zahrbtno mednarodno denuncianstvo", se čutim počaščenega s to žalitvijo.
|
|
dermatoptičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na svetlobo ima občutljivo vse telo (dermatoptični čut), dobro sta razvita voh in okus, specifično je razvito notranje uho, posebnost so čutila za električno polje.
|
|
desettisočič |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In kako se počutiš, ko igrate recimo Strong Arm Of The Law že desettisočič?
|
|
dežji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nepremočljivo zavita v polivinil ne morem čutiti / polzečih kapelj... / nežnih dotikov mokre svežine / Zato odvržem še zadnjo motečo, šumečo vrečko s svojega telesa / in se predam ritmu dežjega plesa..
|
|
dikloralfenazon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kadar čuti, da se začenja migrenski glavobol, vzame kombinirano zdravilo, sestavljeno iz izometeptenmukata, dikloralfenazona in acetaminofena (Midrin) ob začetku in nato doda še sumatriptan v injekciji.
|
|
disruptivnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegov dosje poleg akutnih znakov zastrupitve (poškodbe čutil za voh, vnetje oči, kože in dihal) ob dolgotrajnejši izpostavljenosti nizkim koncentracijam obsega še kronične učinke z degeneracijo ledvic, jeter in prostate ter že omenjeno hormonsko disruptivnost.
|
|
distorziranost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V njihovih komadih je čutiti bolečino, nemoč in prvinsko pristnost, predvsem pa značilni bluesovski zadržani korak, distorziranost in elementarno vsakodnevno blue liriko.
|
|
díviti se |
zastar. čutiti in izražati občudovanje; čuditi se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovzéten |
navadno v zvezi z za 1. sposoben dojemati, občutiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doznávati |
star. zaznavati, čutiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremôten |
1. raba peša ki čuti željo, potrebo po spanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačeverujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi drugačeverujoči starši in ateisti se bodo lahko počutili ogrožene za svoje otroke.
|
|
državnozbornik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Porotnik II - hmm... državnozbornik - Marko Diaci, ki se v vlogi odločanja o človeških usodah počuti že čisto domačega.
|
|
ekstáza |
duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frigíden |
med. ki pri spolnih odnosih ne čuti vzburjenja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gláden |
knjiž. ki čuti potrebo po jedi; lačen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gláva |
1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
grozávost |
med. razpoloženje človeka, ki čuti velik strah pred čim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hlepéti |
čutiti, imeti strastno željo, pohlep po čem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
homoseksuálec |
kdor čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrepenéti |
čutiti, imeti močno željo po čem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iznevídeti |
nar. zahodno začutiti nenaklonjenost, odpor do koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kesáti se |
imeti, čutiti kesanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konkréten |
1. s čuti zaznaven, predmeten, stvaren,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konkretizírati |
narediti, povzročiti, da postane kaj zaznavno s čuti; uresničiti, opredmetiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konkrétum |
knjiž. kar je, obstaja tako, da je zaznavno s čuti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koprnéti |
1. nav. ekspr. čutiti, imeti zelo močno željo po čem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
láčen |
1. ki čuti potrebo po jedi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lákomen |
ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lákoten |
1. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lézbijka |
ženska, ki čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljubíti |
1. čutiti močno naklonjenost do osebe drugega spola:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljubosúmen |
1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
metafízika |
1. filoz. filozofija, ki obravnava načela stvarnosti, ki so s čuti nedostopna, nespoznavna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
mravljínčast |
v katerem se čuti otrplost in rahlo zbadanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mravljínčiti |
1. brezoseb. čutiti otrplost in rahlo zbadanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrazíti |
nav. 3. os. 1. brezoseb. čutiti mraz, drgetanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
namráziti se |
občutiti mraz v veliki, preveliki meri:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
navelíčati se |
1. prenehati imeti, občutiti kot zanimivo; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nečut |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nemíren |
1. ki čuti, kaže notranjo napetost, vznemirjenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nesréčen |
1. ki čuti zaradi stanja, v katerem je, duševne bolečine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
