|
devétinštírideset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Nazadnje pa le odrine presenečenemu receptorju devetinštirideset evrov.
|
devetouvrščen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
devetouvrščeni |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
devetstoti |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pred podpisom Bolonjske deklaracije je bila leta 1988 na srečanju rektorjev univerz, posvečenem devetstoti obletnici ustanovitve Univerze v Bologni, izdana Magna Carta Universitatum.
|
|
dialektično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ironična predstavitev pakta kot "poroke" med ženinom Hitlerjem in nevesto Stalinom implicira tudi paradoks določenega sozvočja, svojevrstne simpatije, ljubezni ali "bratstva po duši", skritega nekje na dnu med sabo najbolj sovražnih si radikalizmov, ki se medsebojno dialektično pogojujejo, omogočajo, dopolnjujejo, tako da včasih "kar ne morejo narazen" (Šešelj je še danes eden najvišjih funkcionarjev Miloševićevega sistema v Srbiji).
|
|
dibenzodioksin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi negativnih ekoloških učinkov, ki jih ima uporaba klora v procesih beljenja celuloze (klor tvori z razkrojnimi produkti lignina okolju neprijazne klorove spojine: poliklorirane dibenzodioksine in poliklorirane dibenzofurane, uvrščene na sezname snovi, ki povzročajo mutagenost in rakotvornost), se že dalj časa pojavljajo prizadevanja po njegovi delni ali popolni zamenjavi.
|
|
didaktizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ugotovili smo, da so bili s področja književnosti doslej slabše zastopani prispevki, v katerih je bila predstavljena didaktizacija konkretnih literarnih besedil, še posebej tistih, ki jih v okviru priporočenega in predpisanega programa obravnavate pri pouku.
|
|
diják |
učenec srednje šole:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dikcionár |
zastar. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dioksigenin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Antitelesa, vezana z encimi (enzyme conjugated antibodies; Enzym-conjugierte Antikörper) uporabljajo v molekularni biologiji in genski tehniki za detekcijo določenega proteina ali sekvence nukleinskih kislin, kar opravijo po hibridizaciji s kemično markiranimi sondami (z biotinom ali dioksigeninom markiranimi nukleinskimi kislinami) pri kolonijski hibridizaciji, plak-hibridizaciji, kakor tudi pri in situ (citološki) hibridizaciji.
|
|
dodelílnik |
avt. priprava, ki daje vžigalno napetost posameznim svečkam bencinskega motorja po določenem vrstnem redu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dodelívec |
avt. priprava, ki daje vžigalno napetost posameznim svečkam bencinskega motorja po določenem vrstnem redu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dohódek |
1. nav. mn. vsota, ki jo kdo v določenem razdobju prejme za svoje delo, od premoženja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojenčkasto |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Otrok, ki je že osvojil določene navade se začne ponovno obnašati dojenčkasto npr. moči posteljo itd.
|
|
doktrína |
1. sistem teorij z določenega področja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokumentarístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Obenem se obuja tudi spomin na konec maja prav tako na TVS predvajani film Lordana Zafranovića Testament ali zaton stoletja, ki je bil v določenem smislu podobna dokumentaristična kompozicija, pogojena z aktualno vojno na tleh nekdanje YU.
|
dolgoverižen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nenasičene maščobne kisline omega-3 so dolgoverižne maščobne kisline z več dvojnimi vezmi.
|
|
dolma |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Specialitete: uštipci, goveji pršut, travniški sir, trahana, begova čorba, zeljanica, sarme, hercegovski japrak, vrsta dolm, z mesom ali drugim polnjene zelenjave, bosanski lonac, čevapi, čevapčiči in sudžuke, na žaru popečene in z omakami zalite specialitete hiše, tufahije, žito.
|
|
dolóčenost |
lastnost, značilnost določenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačín |
1. kdor je doma, živi v določenem kraju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačínka |
1. ženska, ki je doma, živi v določenem kraju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dómar |
žarg., šol. učenec, ki stanuje v {dijaškem} domu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dómovec |
žarg., šol. učenec, ki stanuje v {dijaškem} domu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donòs |
ekon. 1. pridelek na določenem zemljišču v določenem razdobju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doredčevati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Primeren čas za rabo pripravkov vseh treh skupin je v večini nasadov potekel že prejšnji teden, zato bomo manj uspešno kemično poredčene nasade jablan morali naknadno ročno doredčevati v naslednjih tednih.
|
|
dorzifleksija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V ta namen je treba doseči vsaj nekaj stopinj dorzifleksije stopala pri iztegnjenem in pri pokrčenem kolenu ter ustrezno moč plantarnih fleksorjev.
|
|
dosladkan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
(za vrhunsko vino je še pogoj, da je pred trgatvijo bila zapisniško ugotovljena s strani pooblaščene organizacije Kmetijskega zavoda Maribor sladkorna stopnja (najmanj 83oOe) in da mošt ni bil dosladkan).
|
|
dotolčen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnopeščen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugáčen |
1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnomisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem že napisala, da so določene teme, kjer leta naredijo "drugačnomisleče".... In nič slabega ni v tem.
|
|
drugošólec |
učenec drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugouvrščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem smo dosegli to, da se v nadaljnje boje uvrstijo tudi drugouvrščene ekipe iz vsake skupine.
|
|
drúžbenoekonómski |
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbenogospodárski |
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državlján |
pripadnik določene države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duumvirát |
zgod. dvojica višjih uradnikov, izvoljena za določene državniške posle v starem Rimu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvátisočglàv |
-áva -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Dvatisočglava množica ljudi je do poznih večernih ur nazdravljala Martinu in novopečenemu moštu, ki ni hotel najti dna v žejnih grlih.
|
dvestotolarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi rahle finančne stiske, saj je na klubskem računu pajčevina smo tekmovalce zaprosili za dvestotolarski prispevek, ki je bil namenjen pokritju stroškov nagrad za tri prvouvrščene.
|
|
dvoenačben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vključene so enačbe algebrajskega modela turbulence in izpeljane robno-območne integralske enačbe transporta turbulentne kinetične energije in njene disipacije za enoenačbeni (k) in dvoenačbeni (k-epsilon) model.
|
|
dvójkar |
pog. učenec z najnižjimi pozitivnimi ocenami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvosvetlinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomembna je pravilna namestitev dvosvetlinskega tubusa in sprotno odstranjevanje v spodnjem pljučnem krilu izločene sluzi.
|
|
ekspozitúra |
1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle; predstavništvo, izpostava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksterníst |
1. učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šole:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enajstouvrščen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
enakouvrščen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
endemít |
biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
epístola |
knjiž. slovesno pismo, poslanica o določenem problemu, navadno v verzih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Eskulápov |
knjiž., v zvezi Eskulapov učenec zdravnik; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evaporácija |
teh. odstranjevanje določene količine tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izparivanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fárma |
1. navadno s prilastkom veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fávna |
živali, ki živijo na določenem področju, živalstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
festivál |
večdnevna prireditev, ki omogoča pregled dosežkov na določenem kulturnem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fidejkomís |
jur., nekdaj rodbinsko premoženje, zlasti posestvo, ki ga uživalec mora prepustiti določenemu nasledniku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiksírati |
1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fitocenóza |
biol. skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, rastlinska združba; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flóra |
rastline, ki rastejo na določenem področju, rastlinstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fluktuácija |
1. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju; spreminjanje, gibanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluktuírati |
1. naraščati in upadati glede na količino česa na določenem področju, spreminjati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fránko |
ekon. stroški prevoza so plačani do določenega kraja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
géja |
geol. nežive sestavine zemeljskega površja na določenem področju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gibánica |
gastr. jed iz vlečenega testa v več plasteh z različnimi nadevi, znana v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
glóbetrôtter |
knjiž. kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge; svetovni potnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gmôta |
1. kar zavzema prostor in navadno {še} nima določene oblike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gmôtast |
ki zavzema prostor in navadno {še} nima določene oblike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gòn |
knjiž. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju; nagon:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gravitírati |
biti gospodarsko, prometno usmerjen k določenemu središču, težiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grimása |
nav. ekspr. nenaravne, spačene poteze obraza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hidrírati |
kem. 1. spajati okside ali nenasičene organske spojine z vodo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hraščen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
íbržnik |
nar. koroško hlapec, ki nima določenega področja dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ideológ |
navadno s prilastkom predstavnik določene ideologije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
idiosinkrazíja |
med. prirojena preobčutljivost organizma za določene snovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ígelnica |
tekst. del pletilnega stroja, v katerem so nameščene igle:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
indiferénten |
1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
indiferentízem |
knjiž. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
indikácija |
1. med., navadno s prilastkom bolezenska znamenja in okoliščine, ki nakazujejo določene medicinske ukrepe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
industrializácija |
uvajanje, širjenje industrijske dejavnosti na določenem področju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
industrializírati |
uvajati, širiti industrijsko dejavnost na določenem področju:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ínfrastruktúra |
ekon. temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inkógnito |
pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami nastopanje, pojavljanje določene osebe, ne da bi bilo {javnosti} znano, kdo ta je:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
1 82 182 282 382 482 582 682 782 882 
