|
zvíjati |
1. delati, da kaj prožnega, podolgovatega {večkrat} pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvíjati |
z vrtenjem spravljati iz predmeta:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèrazvíjati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
razvíjati |
1. delati, da kaj preneha biti; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sámorazvíjati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
sòrazvíjati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
vzvíjati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
alkemija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Stari Egipčani so bili najverjetneje prvo ljudstvo, ki je začelo razvijati znanstvene vede. Zelo uspešni so bili v kemiji - beseda kemija izhaja iz besede alkemija, ki pa je staro ime za Egipt.
|
|
bistríti |
razvijati sposobnost za mišljenje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezvodilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Engel je začel razvijati svoj brezvodilni koncept strojev v letu 1989. Skrbno patentirane rešitve so pripeljale do uspeha, saj vedno več plastičarjev prisega na brezvodilni koncept zapiranja.
|
|
cefalizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri amerijih se začenja razvijati glava in cefalizacija (kocentracija središčnega dela živčevja in čutil zaradi povečane aktivnosti in bilateralne simetrije živali).
|
|
cestnodirkalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Potem, ko je leta 1975 po 13 letih Tomosu naslov državnega prvaka odvzel nemški Kreidler, so v Tomosu nekaj let razvijati nova cestnodirkalna motorna kolesa.
|
|
dinamiziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je pravzaprav proračunsko merilo in je bilo zastarelo že v prvi polovici tega stoletja, ko se je začela razvijati aktivna, z vse pogostejšimi posegi dinamizirana medicina, posebej kirurgija.
|
|
ditiokarbamat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Strokovnjaki so začeli razvijati različne pripravke, kot so: insekticidi na osnovi alkiltiocianata, fungicide na osnovi ditiokarbamata, etilenbromida, metilbromida, etilenoksida ipd.
|
|
etiolírati |
bot. nenormalno se razvijati in postajati bled zaradi pomanjkanja svetlobe pri rasti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evolucionírati |
knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evolvírati |
knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izobraževáti |
načrtno razvijati sposobnosti in seznanjati z dosežki različnih področij človekove dejavnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvíjanje |
glagolnik od izvijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolénčiti se |
agr. delati, razvijati kolenca:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prosperírati |
razvijati se, uspevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prospévati |
zastar. razvijati se, uspevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvíjanje |
glagolnik od razvijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvòj |
glagolnik od razviti ali razvijati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sámorazvijálen |
fot., v zvezi samorazvijalni film, papir film, papir, ki ga zaradi posebne emulzije, s katero je prekrit, po osvetlitvi ni treba posebej razvijati; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spodrecávati |
delno zvijati in podvezovati oblačilo v pasu, da se skrajša:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
svédriti |
ekspr. zvijati, vihati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zvíjanje |
glagolnik od zvijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvijàv |
knjiž. ki se da zvijati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvírati se |
ekspr. neprimerno zvijati se, pretegovati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|