|
dolgoprogáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Dober mesec zatem, ko je kirurška ekipa pod vodstvom Williama DeVriesa v Univerzitetni bolnišnici Salt Lake Cityja v ameriški zvezni državi Utah vsadila umetno srce hudo bolnemu, 61-letnemu zobozdravniku Barneyu Clarku, so satirični pisci že napovedovali, da bomo na atletskih tekmovanjih kmalu gledali dolgoprogaške boje med bioničnimi tekači s srčnimi črpalkami v kategorijiah 125, 250 in 500 ccm.
|
dotečajniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lahko da se bodo odprle tudi razprave o obsegu in kakovosti znanja tečajnikov, o pomenu klime planinskih društev pri njihovem dotečajniškem izobraževanju, o pravopisnih zankah ...
|
|
douniverziteten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Program COMENIUS je tisti del programa SOCRATES, ki je namenjen douniverzitetnemu šolstvu, torej vrtcem, osnovnim, vsem srednjim in višjim strokovnim šolam ter vsem strokovnim delavcem na področju douniverzitetne vzgoje in izobraževanja kot tudi institucijam, ki se kakorkoli ukvarjajo z douniverzitetnim šolstvom.
|
|
dozid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Danes se nam grad kaže v podobi, kakršno so izoblikovala stoletja prezidov in dozidov.
|
|
drakónski |
brezobziren, surov, krut:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramlja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Žveglja je predhodnica flavte; dramlja pa nekakšno brenkalo, ki ga držimo z zobmi.
|
|
droid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sovražnikov je več vrst: Droidi (Navadni vojak, super droid in droid pajek), Geonosejani (navadni vojaki in eliti) in Trandoshani (Suženj, najemnik in super do zoba oborožen najemnik).
|
|
drómlja |
etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
družbenoaplikativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).
|
|
državljanskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Španska vlada želi delno zamenjati religijo z novim predmetom, ki bi ga imenovali "izobraževanje za državljanskost".
|
|
dualec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Letos januarja je prva skupina dualcev končala z izobraževanjem v šoli in februarja so opravljali zaključni izpit iz teorije - slovenščine in poklicne tehnologije.
|
|
dvoidentiteten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na isto temo je Evropska unija leta 1997 odobrila tudi projekt Phare Lien z naslovom Izobraževanje romskih staršev za dvojezično in dvoidentitetno vzgojo otrok.
|
|
dvojkica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stara sem 23 let in me zanima, če je možno na kakšen način odpraviti moteče štrlenje navzven pri dveh zgornjih zobeh (mislim, da sta dvojkici, na obeh straneh, desna stran je bolj izrazito štrleča).
|
|
dvokoreninski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdravljenje dvokoreninskega zoba
|
|
dvopredmetnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ste razmišljali o svojem doizobraževanju, da bi namesto dvopredmetnika postali tripredmetnik?
|
|
dvotematski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega so se za skladenjsko različno oblikovane tipe metaforičnih izjav, ki jih je s pojmoma »metafora in absentia« (preprosteje enotematska ali evokativna) nasproti »metafora in praesentia« (dvotematska ali konfrontacijska) razlikovala že antična retorika, izoblikovale tri konkurencne razlagalne teorije: substitucijska, primerjalna in interakcijska.
|
|
džíngiskánski |
ekspr. zelo krut, brezobziren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edukácija |
knjiž. vzgoja, izobraževanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edukatíven |
knjiž. vzgojen, izobraževalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskomunicírati |
rel. izključiti iz cerkve, izobčiti; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskomunikácija |
rel. izključitev iz cerkve, izobčenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskomunikacíjski |
pridevnik od ekskomunikacija, izobčitven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktroinženír |
strokovnjak za elektrotehniko z visoko izobrazbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
enoróžec |
1. zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga; samorog; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evolvénten |
strojn., v zvezi evolventni zobje zobje, ki imajo obliko evolvente; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
felibríst |
v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluorizácija |
med. preprečevanje zobne gnilobe z uporabo fluorovih spojin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geométer |
strokovnjak za geodezijo s srednjo izobrazbo, zemljemerec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gimnázija |
srednja šola za splošno izobrazbo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
glavníčast |
nazobčan kakor glavnik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glístnica |
nar. strupena rastlina z ostro nazobčanimi listi in rumenimi cveti v koških; navadni vratič; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glódati |
1. z zobmi odlamljati v majhnih kosih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
gólšec |
bot. rastlina s celimi, nazobčanimi listi in zelenkastimi cveti, Mercurialis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goropís |
geogr. opis navpične izoblikovanosti zemeljskega površja; orografija; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gráblje |
1. orodje z lesenimi ali železnimi zobmi za grabljenje:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grísti |
1. drobiti z zobmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hetêra |
pri starih Grkih lahkoživa, navadno izobražena ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrústati |
1. drobiti z zobmi kaj trdega ali krhkega, tako da se slišijo kratki, odsekani glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrustàv |
ki daje pri drobljenju z zobmi kratke, odsekane glasove:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrustljàv |
ki daje pri drobljenju z zobmi kratke, malo slišne, odsekane glasove:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrústniti |
1. dati kratek, odsekan glas pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
infámen |
knjiž. nesramen, brezobziren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
infamíja |
knjiž., redko nesramnost, brezobzirnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
infámnost |
knjiž., redko nesramnost, brezobzirnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inteligènt |
kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj, izobraženec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inteligêntka |
ženska, ki opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljena zanj, izobraženka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inteligêntski |
nanašajoč se na inteligente; izobraženski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ínterdentálen |
ki je, obstaja med zobmi, medzoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inženír |
strokovnjak za tehniko z visoko izobrazbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izčíščenost |
knjiž. jasnost, izoblikovanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izčiščeváti |
knjiž. povzročati, da postaja kaj bolj jasno, izoblikovano:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izgovoríti |
1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izjédkati |
z jedkanjem narediti, izoblikovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izklesáti |
1. s klesanjem narediti, izoblikovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izkristalizíranost |
knjiž. dovršenost, izoblikovanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izlóčenec |
knjiž. izobčenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izmísliti si |
1. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izomíka |
zastar. izobrazba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izomíkati |
zastar. izobraziti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpísanost |
navadno v zvezi s pisava ustaljena, individualna izoblikovanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izrezljáti |
z rezilom narediti, izoblikovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izrísati |
1. končno, v podrobnostih izoblikovati risbo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izstrúgati |
s struganjem narediti, izoblikovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izstrúžiti |
s struženjem narediti, izoblikovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izšólanec |
knjiž. izšolan človek, izobraženec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izváljati |
metal. z valjanjem narediti, izoblikovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvésiti |
knjiž., redko izobesiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvéšati |
knjiž., redko izobešati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jélša |
drevo ali grm z nazobčanimi jajčastimi ali srčastimi listi in krogličastimi plodovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jezuít |
član reda sv. Ignacija Loyola, za katerega je značilna trdna organizacija in zahteva po visoki versko-moralni izobrazbi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
káries |
med. kostna, zobna gniloba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kivéta |
med. kovinska posodica, navadno iz več delov, za izdelavo kalupa zobnih protez; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klòp |
majhen zajedavec na koži človeka in nekaterih živali, s trdim, nazobčanim sesalom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kóčnik |
zob v stranskem delu čeljusti za drobljenje, mletje hrane:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kòedukácija |
knjiž. skupna vzgoja, izobraževanje {mladine obeh spolov}; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kôlek |
nazobčan listek z nominalno vrednostjo, ki se lepi na dokumente, vloge:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
komólčar |
slabš. kdor se brezobzirno bori, si prizadeva za hitro uveljavitev, uspeh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncépt |
1. sestavek, navadno pismeni, ki še ni dokončno izoblikovan, osnutek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncízen |
knjiž. 1. jasen, natančno izoblikovan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncíznost |
knjiž. 1. jasnost, natančna izoblikovanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konfigurácija |
1. oblika zemeljskega površja; oblikovitost, izoblikovanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
koníčast |
ki je na eni strani zožen, izoblikovan v konico:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konservátor |
uslužbenec spomeniškega varstva z visoko izobrazbo, ki raziskuje kulturne spomenike in skrbi za njihovo vzdrževanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kroníšče |
arhit. zgornji nazobčani del stolpa ali trdnjavskega obzidja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krvosès |
slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kustódinja |
muzejska uslužbenka z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kústos |
muzejski uslužbenec z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lábiodentál |
lingv. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev, zobnoustničnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
léska |
grm z nazobčanimi listi in visečimi mačicami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
licéj |
1. v nekaterih deželah srednja šola za splošno izobrazbo, gimnazija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
licenciát |
nekdaj stopnja akademske izobrazbe, višja od bakalavreata:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
líčnik |
anat. vsak od štirih zob med podočnikom in prvim kočnikom v eni čeljusti; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljúdskost |
knjiž. 1. kar je v pozitivnem smislu značilno za preproste, manj izobražene sloje prebivalstva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
