|
znánost |
1. ed. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
znánosten |
zastar. znanstven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znanostnôsen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
antiznanost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
bioznanost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
geoznanost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
kvaziznanost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
lážiznánost |
ekspr. kar je le po videzu, na zunaj znanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lažiznanostnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
mégaznánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
métaznánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nanoznanost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
wiki
|
|
nèpoznánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nèpriznánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nèspoznánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
nevroznanost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
neznánost |
1. lastnost, značilnost neznanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neznanosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
paraznanost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
póluznánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
poznánost |
knjiž. lastnost, značilnost poznanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práznánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
predznanost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
priznánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prótiznánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
protoznánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
psévdoznánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
radoznánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
sòznánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
svetovnoznánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
tehnoznanost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
veleznanost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
acidogenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako pridobljene večje količine acidogenskih bakterij, se uporabijo tudi kot fagocidni mikroorganizmi, kajti iz njih prihajajo, po najnovejših izsledkih znanosti, tudi takšni peptidi, ki so v resnici nov razred imunomodulatorskih vitaminov.
|
|
agrarnoekonomski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Široka razvejanost različnih področij agrarnoekonomske znanosti mora biti zajeta na način, ki bo omogočil zares celovito predstavo najpomembnejših proizvodno-ekonomskih in poslovnih dogajanj znotraj enovitega kmetijskega sistema.
|
|
agrologija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V knjigi Buol S.W. et al: Soil Genesis and Classification, The Iowa State University Press, Ames 1973, navajajo, da je Fallou predlagal izraza "pedologija" za teoretično geološko znanost o tleh in "agrologija" za praktično agronomsko znanost o tleh.
|
|
anarhoterorizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lahko mu porečemo tudi anarhoterorizem kake znanosti, npr. biotehnologije.
|
|
antropošovinističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dr. Vrečar, predstavnik konvencionalne znanosti, je izrazil globoko prepričanje, da gre pač predvsem za preživele izrodke neznosno močnih sevanj in da mora biti temu primerno izrojen tudi sam um (čeprav je dodal, da bi znali biti z zoološkega stališča za preučevanje zelo zanimivi), dr. Langus pa je zaskrbljenim prisotnim izrekel srčno prošnjo, naj prispevajo k temu, da človeštvo ne bi še enkrat zapadlo v že tolikokrat zakrivljene in konec koncev praviloma tudi avtodestruktivne antropošovinistične zablode.
|
|
arheologíja |
znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
google
|
|
aristotelijanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To ima korenine še v aristotelijanski znanosti, čeprav pa prav tam ze srečamo tudi zasnove sodobne sistematike: za razlikovanje uporablja le očitne lastnosti, vezane na organizem, vrste razvršča v hierarhične skupine, ki na osnovah podobnosti zrcalijo sorodstvena razmerja.
|
|
asirologija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od takrat se je razvila nova znanost, asirologija, ki je do danes toliko napredovala, da so lahko vsebino asirskih zapiskov prebrali, razumeli in objavili.
|
|
astronomíja |
znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje, zvezdoznanstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
avtodestruktiven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dr. Vrečar, predstavnik konvencionalne znanosti, je izrazil globoko prepričanje, da gre pač predvsem za preživele izrodke neznosno močnih sevanj in da mora biti temu primerno izrojen tudi sam um (čeprav je dodal, da bi znali biti z zoološkega stališča za preučevanje zelo zanimivi), dr. Langus pa je zaskrbljenim prisotnim izrekel srčno prošnjo, naj prispevajo k temu, da človeštvo ne bi še enkrat zapadlo v že tolikokrat zakrivljene in konec koncev praviloma tudi avtodestruktivne antropošovinistične zablode.
|
|
avtopoetski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem je bila zagotovljena minimalna potrebna stabilnost znanosti kot avtopoetskega ekosistema, v katerem medsebojno komunicirajoči deli stremijo za tem, da z uvajanjem določenih pravil povečujejo predvidljivost načinov odvijanja interakcij med znanstveniki sámimi ter med znanstveniki in okoljem (družba).
|
|
azometinimin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cvetka Turk, mentor: akad. prof.dr. Branko Stanovnik dr. znanosti s področja kemije, Sinteze heterocikličnih sistemov iz azometiniminov in hidrazonov sladkorjev
|
|
balkanološki |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Je redni član Centra za balkanološke študije pri Akademiji znanosti BiH v Sarajevu (od 1962), dopisni član Bavarske Akademije znanosti v Münchnu (od 1965) in dopisni član SAZU (od 1987).
|
|
bibliometrika |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Letošnje poletje je bilo za precejšen del globalne raziskovalne skupnosti, zlasti še tiste, ki se ukvarja s širšim vidikom informatizacije znanosti (dokumentalisti, knjižničarji, založniki, bibliometriki ...) zelo živahno.
|
|
bifosfinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ida Poljanšek, dr. znanosti s področja kemijskega inženirstva, Polimerizacija vinilnih monomerov z bifosfinskimi iniciatorji.
|
|
bioemocija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V bistvu je UTO sestavljena iz dveh delov- fakultete za To (kjer so tematike že precej raziskane in uveljavljene; npr. Omejeno nasilje, Neomejeno nasilje, Terorizem in urbana gverila, Anatomija ženskih spolnih organov in njihovo trženje, Psihotropna herbalistika...) in Ono (kjer se prebijajo nova področja znanosti in tudi drugih disciplin vedenja in dozdevanja, npr. bioemocije - koncept razumevanja življenja, ki je diametralno nasproten biologiji in kot tak v popolnosti sloni na dozdevanjih in čustvenih doživljanjih življenja okoli nas).
|
|
biofotonika |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Inštitut Bion je bil ustanovljen leta 1990 in je 1992 dobil status raziskovalnega inštituta s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Razvil je tri smeri raziskovanja in delovanja: 1. biomagnetika, 2. biofotonika, 3. ekotoksikologija.
|
|
bioinženiring |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugi dan srečanja je v polni dvorani potekala strokovna razprava na temo Biotehnologija, bioinženiring, kloniranje: upi in strahovi, v kateri so se soočila stališča strokovnjakov s področja biomedicinskih znanosti (doc. dr. Alojz Ihan, ki je razpravo tudi moderiral, prof. dr. Radovan Komel, prof. dr. Jože Drinovec, doc. dr. Borut Peterlin), in pa stališča sociologa (doc. dr. Gregor Tomc), filozofa (akademik prof. dr. Tine Hribar) in moralista (doc. dr. Ivan Štuhec).
|
|
brezvrednoten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ontološko se torej gibljejo v polju "brezvrednotne resničnosti" (kar velja za znanost, svet prirodnih zakonov) in v polju "brezpogojne veljavnosti" vrednot (v socialno kulturnem svetu; "vrednote veljajo, toda ne eksistirajo").
|
|
cikloheksilsulfaminski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Marko Luci dr. znanosti s področja živilstva, Elektrolitska prevodnost vodnih raztopin nekaterih tetra-n-alkilamonijevih soli cikloheksilsulfaminske kisline
|
|
cikloheptatrienon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za doktorja kemijskih znanosti je bil promoviran na Univerzi v Ljubljani 1955 na osnovi disertacije Sinteze v vrsti cikloheptatrienonov.
|
|
citometričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Živa Pohar Marinšek dr. znanosti s področja medicinskih ved: Pomen svetlobno mikroskopskih in slikovno citometričnih celičnih značilnosti za diagnozo in klasifikacijo rabdomiosarkomov.
|
|
dekonstruktivizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Res je, da so v filozofiji, tako kot v znanosti in umetnosti, določene mode in konjunkture, ki v določenih obdobjih in po določenih elementih sovpadajo, npr. postmodernizem v sedemdesetih, dekonstruktivizem v osemdesetih ali minimalizem v devetdesetih.
|
|
descartesovsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa se lotimo descartesovsko sistematično rušit vse te "dogme" s katerimi nas moderna znanost zasipa.
|
|
devan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Torej, tudi zdaj zaradi fundamentalizma v nič devani Islam je bistven del razvoja Evropske kulture, da o znanosti sploh ne govorimo.
|
|
dezideologiziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tej ravni se bo gotovo lahko spremenila tudi institucionalna znanost, ki bo tudi dezideologizirana.
|
|
dimetilaminometilen |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Silvo Zupančič, dr. znanosti s področja kemije: Sinteze in pretvorbe mono in di(dimetilaminometilen) derivatov 1.3-acetondikarboksilatov in sorodnih spojin
|
|
dolgotipalčnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moderna znanost kobilice deli na dolgotipalčnice (tipalke so daljše od telesa), in kratkotipalčnice, (glede na to, ali so tipalke daljše ali krajše od telesa).
|
|
donések |
1. s čimer kdo k čemu prispeva, zlasti v znanosti, umetnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je v skladu z DgZn(drugenjska znanost);to razumem tako,da je identiteta-bit maska dvojnika-niča.
|
|
družbenofilozofski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Delo prof.dr. Andreja Kirna obsega tri težišča: filozofijo, sociologijo znanosti in tehnike ter družbenofilozofske razsežnosti ekoloških/okoljskih problemov.
|
|
družboslóvje |
znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvájsti |
-a -o; štev., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: gl. dvajseti: Vsi ti različni pogledi, stališča, verovanja itd. se najdejo v isti točki šele v kulturnem relativizmu, ki je podlaga za vso znanost druge polovice dvajstega stoletja, postsruktralizme, postmodernizem itd.
|
komparativíst |
strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost, primerjalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kùnšt |
nižje pog., navadno v povedno-prislovni rabi umetnost, znanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mecén |
kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
múza |
1. v grški mitologiji vsaka od devetih zaščitnic umetnosti in znanosti, modrica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nomenklatúra |
navadno s prilastkom sistematično urejen skupek imen, nazivov za predmete kake znanosti, stroke, delovnega področja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pismoúštvo |
slabš. učenjaštvo, znanost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèdznánstven |
nanašajoč se na čas pred nastankom določene vede, znanosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primerjálec |
knjiž. strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost; komparativist:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
propedévtika |
knjiž. uvod v študij kake znanosti, vede:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótiznánstven |
ki je proti znanosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
science fiction |
knjiž. literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti; znanstvena fantastika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sociologíja |
znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja, družboslovje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
učenják |
kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učenjákinja |
ženska, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učenóst |
obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znánstven |
nanašajoč se na znanost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znánstvenica |
ženska, ki se ukvarja z znanostjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znánstvenik |
kdor se ukvarja z znanostjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
| |