besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: znan   zadetki: 901-1.000



dudaški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Obiskala sva še Piping center, kjer sva si po ogledu kupila CD - na njem je ena najbolj znanih pesmi v izvedbi škotskih dudaških zasedb - Amazing Grace.
duhovnorazvojen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: A ob tej ugotovitvi stopi v ospredje avtobiografična zasnova njegove umetnosti: ker mu pomeni umetnost predvsem pot k spoznanju, to pa raste stopenjsko, 'po etapah' --- in je zato tudi vedno le relativno, se je odločil v svoji literaturi dokumentirati prav te 'etape', te duhovnorazvojne postaje.
dvaindvajsetič  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Marketing magazin bo dvaindvajsetič podelil nagrade in priznanja zlati MM za koledarje, letna poročila, dela s področja direktnega marketinga in samopromocijske spletne strani.
dvájsti  -a -o; štev., vir: B; povezave: najdi.si. Primer: gl. dvajseti: Vsi ti različni pogledi, stališča, verovanja itd. se najdejo v isti točki šele v kulturnem relativizmu, ki je podlaga za vso znanost druge polovice dvajstega stoletja, postsruktralizme, postmodernizem itd.
dvogoriščen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Med njegovimi številnimi znanstvenimi in praktičnimi izumi najdemo tudi dvogoriščna očala in toplovod.
dvoikten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Verz »in zarje ne oznanja« je mogoče brati na dva načina: tako kot zgoraj ali pa s sinicezo med zadnjima besedama; v tem primeru je verz dvoiktni: »in zarje ne_oznanja«.
dvójezíčnost  1. znanje in redna raba dveh jezikov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvonaglasen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kot tvorjenka je zanimiva podstavno in naglasno: danes ni znan glagol *medmetati, ki bi bil po nastanku glagolska tvorjenka iz proklitične zveze; in hkrati je tvorjenka naglašena na obrazilu, ki je dolgo in široko (medmet), za razliko z drugimi proklitičnimi »sestavljenkami«, ki so naglašene vselej na podstavi, oz. v primerjavi s pravimi sestavljenkami, ki so navadno dvonaglasne in je pri takih predpona med- kratko naglašena.
dvopasemski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Večpasemske in dvopasemske križance, ki niso priznani s selekcijskim programom in so v osnovni čredi, označimo s šifro pasme 00.
džnanam  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: pojem iz joge: jnana/jnanam (džnana/džnanam) - intuitivno znanje; modrost ...
eksákten  1. ki temelji na ugotovljivih spoznanjih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksperimènt  znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže, poskus:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekstrapolácija  knjiž. prenos vrednosti podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekstrapolírati  knjiž. prenesti vrednost podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
empírik  1. znanstvenik, ki uporablja empirično metodo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
empiriomonízem  filoz. filozofska smer, po kateri je izkustvo edini vir in meja spoznanja; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
empirízem  1. filozofska smer, po kateri je čutno dojemanje, opazovanje glavni vir spoznanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epistemologíja  filoz. filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; gnoseologija; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
erudícija  knjiž. obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
erudít  knjiž. kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fakultéta  učno-znanstvena enota univerze:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
famózen  ekspr. 1. splošno znan, zlasti zaradi slabih lastnosti, značilnosti; zloglasen, razvpit:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fámulus  knjiž. služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fenomenalízem  filoz. filozofska smer, ki omejuje spoznanje na pojavni svet in zanika možnost spoznanja stvari, kakršne so same po sebi; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fideízem  filoz. nauk, da se do globljega spoznanja ne pride z razumom, ampak z verovanjem; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
filozofáster  slabš. kdor neznanstveno razpravlja o filozofskih vprašanjih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fontologíja  nauk o {znanstvenih} virih, viroslovje; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gambéla  etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival, znana v vzhodni Sloveniji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gastronomíja  spretnost, znanje pripravljanja izbranih jedi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gibánica  gastr. jed iz vlečenega testa v več plasteh z različnimi nadevi, znana v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
glasovít  zastar. slovit, znan:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glosár  1. seznam manj znanih, tujih besed, dodan tekstu:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
gnoseologíja  filoz. filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; spoznavna teorija, spoznavoslovje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
govórništvo  spretnost, znanje govorjenja, zlasti v javnosti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
gránd príx  pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago, velika nagrada:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hevrístika  filoz. nauk o metodah raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
honorár  1. enkratno plačilo za umetniško ali znanstveno delo in za storitve ljudi svobodnih poklicev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hválen  1. ki izraža hvalo, priznanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hvalevréden  vreden hvale, priznanja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hvalílen  ki izraža hvalo, priznanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hvalíti  1. izražati hvalo, priznanje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inkógnito  pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami nastopanje, pojavljanje določene osebe, ne da bi bilo {javnosti} znano, kdo ta je:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inkógnito  pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami izraža, da {javnosti} ni znano, kdo določena oseba je:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
instrumènt  1. zelo natančna priprava, ki se uporablja pri specializiranem strokovnem, znanstvenem delu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
inštitút  navadno s prilastkom 1. samostojen zavod ali oddelek na univerzi ali znanstveni ustanovi za znanstveno raziskovanje:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ínterdisciplináren  knjiž. nanašajoč se na več znanstvenih disciplin, ved:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
internacionalízem  1. politična smer, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intronizácija  knjiž. podelitev, priznanje visoke cerkvene službe ali vladarske oblasti s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličenje, umestitev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intuicionízem  filoz. filozofska smer, po kateri je intuicija glavni vir spoznanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìracionalízem  1. filoz. filozofska smer, ki zavrača naziranje, da je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ítak  1. navadno v zvezi z že poudarja dejstvo, ki je že znano brez nadaljnjih podatkov; tako in tako:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izkázati  1. napraviti, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izkazováti  1. delati, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izobráziti  1. načrtno razviti sposobnosti in seznaniti z dosežki različnih področij človekove dejavnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izobraževáti  načrtno razvijati sposobnosti in seznanjati z dosežki različnih področij človekove dejavnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izpeljávati  1. prihajati do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izpít  postopek, pri katerem se ugotavlja in vrednoti znanje, sposobnost kandidata:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
izvédeti  seznaniti se s čim, zlasti s poslušanjem, branjem:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izvírnik  1. literarno, znanstveno delo v jeziku, v katerem ga je napisal avtor:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jóta  jed iz kislega zelja ali repe, fižola in krompirja, znana zlasti na Primorskem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
judikáten  jur. priznan s sodbo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
káj  1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kátedra  1. učno-znanstvena enota oddelka univerze, stolica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kdó  1. izraža vprašanje po neznani osebi:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kenotáf  knjiž. spomenik, nagrobnik umrlemu v tujini ali neznano kje, postavljen v domovini; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kesánje  neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klása  1. pog. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v znanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klínika  bolnica za določeno medicinsko panogo, namenjena tudi znanstvenemu raziskovanju ter pouku:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
know-how  knjiž. na raziskovanju, izkušnjah temelječe znanje, zlasti tehnično, za {praktično} uresničitev zastavljenih nalog:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kóledž  v angleškem in ameriškem okolju višja ali visoka šola ali univerzi pridružena znanstvena ustanova:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
komparativíst  strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost, primerjalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kraljítar  etn. kolednik 6. januarja, znan zlasti na Dolenjskem; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krilática  vznesena beseda, besedna zveza s splošno znano vsebino:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krítika  1. analiza novega znanstvenega ali umetniškega dela zaradi splošne presoje in ločitve pozitivnih in negativnih sestavin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krivíca  1. dejanje, ki koga prizadene in je v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kulinárika  1. spretnost, znanje pripravljanja in aranžiranja jedi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kùnšt  nižje pog., navadno v povedno-prislovni rabi umetnost, znanost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kúrent  etn. pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kurentovánje  etn. praznovanje pusta z obhodi kurentov in drugih šem, znano v vzhodni Sloveniji:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kvaseníca  gastr. jed iz kvašenega razvaljanega testa s skutnim namazom, znana v vzhodni Sloveniji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kvéker  v Angliji in Združenih državah Amerike pripadnik iz protestantizma nastale verske sekte, ki se sklicuje na notranje versko spoznanje in na biblijo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
laboratórij  prostor za znanstvene poskuse, raziskave, zlasti naravoslovne, tehniške:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lápsus  govorna ali pisna napaka, ki ne nastane zaradi neznanja, ampak zaradi trenutne raztresenosti, spodrsljaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
láskav  ki vsebuje, izraža hvalo, priznanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lást  1. pravno priznana pravica do vseh koristi, ki jih daje stvar:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lastník  kdor ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lastnína  1. jur. pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lavreát  knjiž. umetnik, znanstvenik, ki dobi kako visoko nagrado ali priznanje, nagrajenec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
legalizírati  1. z zakonom dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano, uzakoniti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
majévtika  filoz. metoda postavljanja vprašanj, da bi sogovornik prišel do spoznanja, znanja, ki je že v njem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
Maríjin  v zvezah: rel. Marijina družba cerkvena organizacija, katere člani se po Marijinem zgledu trudijo biti čim boljši kristjani; Marijino oznanjenje praznik 25. marca; um. Marijino oznanjenje motiv Marije in angela; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máselnik  1. gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máslovnik  gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mecén  kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
médla  gastr. jed iz mešanice kaše ali moke in krompirja ali zelenjave, znana na Gorenjskem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
memoriál  1. šport., navadno s prilastkom športno tekmovanje, posvečeno spominu na koga, navadno znanega športnika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
méšta  gastr. gostemu močniku podobna jed iz moke in navadno krompirja, znana na Gorenjskem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mnogojezíčnost  znanje in redna raba mnogo jezikov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Mohôrjev  v zvezi Mohorjeva družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, zlasti verskovzgojne vsebine; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
monografíja  znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA