|
čiračare |
prid. neskl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med glavne razloge pa se dandanes postavljajo vsi herbicidi, pesticidi, antibiotiki, rasni hormoni, emulgatorji, čiračare dodatki, ki jih mi veselo dnevno popapcamo z našo hranico in popupcamo z našo pupico (sem spada tudi voda) in so v živilih kljub temu, da je na njih nalepka zdravo živilo.
|
|
dáktil |
lit. trizložna stopica s prvim poudarjenim in drugima dvema nepoudarjenima zlogoma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dehidriranost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slabost oz. omotičnost se lahko pojavita zaradi več razlogov: dehidriranost, prevelik napor, preveč prazen ali preveč poln želodec (še posebej če tečemo ali skačemo).
|
|
desetérec |
lit. verz južnoslovanske pripovedne ljudske pesmi z desetimi zlogi in glavno cezuro za četrtim zlogom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
devetérec |
lit. štiristopni jambski verz z nadštevilnim zlogom; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diagnostično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razlogi za stridor so lahko zelo zapleteni in jih je potrebno vedno diagnostično razčistiti.
|
|
dimenziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnega omrežja so za zagotovitev optimalnih rešitev dopustne smiselne in utemeljene tolerance v poteku tras in njih dimenziranju, ki so potrebne zaradi toleranc gabaritov objektov, konfiguracije terena, etapnosti gradnje ali ekonomskih razlogov.
|
|
distorcija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Menimo, da je zakon iz vseh teh razlogov oportuno sprejeti in da ne bo povzročal tistega, kar se je tudi lahko slišalo, velike distorcije v finančnem sistemu in pa poslabšanje položaja za banke pred vstopom v Evropsko unijo.
|
|
dó |
muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton c ali prvo stopnjo v lestvici; m neskl., m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodelujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugače pa, moja malenkost je kvečjemu fiktivni Bolgar s slovenskim potnim listom, in kar precej let je že minilo odkar sem si kupil enosmerno vozovnico in se preselil iz Dežele v ene duši in srcu bolj dobrodelujoče kraje, tako da, če sem v svoji majhnosti in nepomembnosti resnično lahko razlog, da si si zaželel migracije, lahko mirno vržeš sidro nazaj v vodo.
|
|
domobranka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razlogov je lahko veliko: - ni zagrozila z bombnimi napadi, ni zaskvotala nobene stavbe, ne obljublja partizanščine, nima rinke skozi nos ali preboden jezik, je domobranka, je "tabela".......
|
|
donaglašen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvema že večkrat prevedenima pesmima je dal novo slovensko obliko: za sonet Resignacija je namesto dotlej upoštevanih ženskih rim uporabil same katalektične jambske trinajsterce z naglašenimi ali donaglašenimi odprtimi končnimi zlogi, nasprotno pa je Negotovost prepesnil dosledno po navodilih izvirnika v enajstercih s samimi ženskimi rimami.
|
|
doraščajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In če sedaj pustiva etiko in moralo ob robu- lepo bi bilo, če bi zdravnica glede na dane razmere poslušala, kaj sploh od nje želim namreč- otroka prehranjujem raznoliko kolikor se da, malo pomislekov sem imela edino zaradi tega, ker ni prevelik ljubitelj stročnic, ki so v vegetarijanski prehrani nujno potrebne, predvsem za doraščajočega otroka .... ker mu iz tega razloga dodajam algo spirulino, me je zanimalo samo, kakšno kri ima in če moram biti na kaj pozorna.
|
|
dotikljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Eno" kot stalna osnova in možnost - vznikanje mene in stvari v stvarnost nima nobene nujnosti, nobenega razloga - je navzočnost Enega, Eno-v-mnogem, dotikljivo Eno.
|
|
dozist |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na spodnji fotografiji je dobro razviden razlog pomanjkanja tekmovalnosti dozistov, ki so se potem raje posvečali (pre)doziranju maliganov.
|
|
državljanjstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanstvo: Državljanjstva so se nekaj časa delila levo in desno z lopato, dandanes pa ga ne morejo dobiti niti tisti, ki bi bili se kako upravičeni do njega, pa so zaradi razno raznih razlogov takrat "izviseli".
|
|
dvózlóžen |
lingv. ki ima dva zloga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enajstérec |
lit. peterostopni jambski verz z nadštevilnim zlogom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakozlóžen |
ki ima enako število zlogov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênozlóžen |
lingv. ki ima en zlog:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fá |
muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton f ali četrto stopnjo v lestvici; m neskl., m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
famózen |
ekspr. 1. splošno znan, zlasti zaradi slabih lastnosti, značilnosti; zloglasen, razvpit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geminácija |
lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed, podvojitev; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
haplologíja |
lingv. izgovor samo enega izmed dveh zaporednih enakih glasov ali zlogov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
heterosilábičen |
lingv. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
híperkataléktičen |
lit., v zvezi hiperkatalektični verz verz, ki ima na koncu en {nepoudarjen} zlog več; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istozlóžen |
lingv. ki pripada istemu zlogu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpolnjevánka |
uganka, pri kateri se besede vpisujejo v zastavljeni lik vodoravno, tako da črke, zlogi na označenih poljih dajo končno rešitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jámb |
lit. dvozložna stopica s prvim nepoudarjenim in drugim poudarjenim zlogom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jecljáti |
1. govoriti s sunkovitim izgovarjanjem, ponavljanjem zlogov zaradi nepravilnega delovanja govorilnih mišic:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kratíca |
ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
lá |
muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton a ali šesto stopnjo v lestvici; m neskl., m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lá |
nadomešča zloge besedila pri petju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
masáža |
mehanično delovanje na telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
masírati |
mehanično delovati na telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
melízem |
muz. toni, ki se pojejo na en zlog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
métrika |
lit. nauk o zaporedju dolgih in kratkih ali poudarjenih in nepoudarjenih zlogov v verzu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
métrum |
lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu, mera:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mí |
muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton e ali tretjo stopnjo v lestvici; m neskl., m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèzlóžen |
lingv. ki nima zlogotvornega glasu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
novoštókavski |
lingv., v zvezi novoštokavski govori štokavski govori, ki ločijo akut in cirkumfleks na dolgih in kratkih naglašenih zlogih; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oksíton |
lingv. beseda z naglasom na zadnjem zlogu; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
proslúl |
zastar. 1. razvpit, zloglasen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prozodíja |
lit. nauk o dolžini zlogov in o naglaševanju v verzu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
puščálec |
nekdaj kdor iz zdravstvenih razlogov pušča ljudem kri; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raison d'être |
knjiž. smisel, upravičenost, razlog obstoja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raznozlóžen |
lingv. 1. ki pripada drugemu zlogu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ré |
muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton d ali drugo stopnjo v lestvici; m neskl., m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
rekóven |
zastar. razvpit, zloglasen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rezón |
knjiž. smisel, upravičenost, razlog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samoglásnik |
lingv. glas največje odprtostne stopnje, ob drugih glasovih navadno jedro zloga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
senár |
lit. šesterostopni jambski verz z odmorom navadno po petem zlogu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sí |
muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton h ali sedmo stopnjo v lestvici; m neskl., m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
silabár |
lingv. urejen seznam znakov zlogovne pisave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
silábičen |
lingv. zlogoven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
silabotóničen |
lit. ki temelji na številu zlogov in enakomernem menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinicéza |
lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sínkopa |
lingv. izpustitev glasu ali zloga sredi besede:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skandírati |
1. izgovarjati, klicati kaj po zlogih, v ritmu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slaboglásen |
zastar. zloglasen, razvpit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slóvka |
zastar. zlog:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slovkováti |
zastar. zlogovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slutíti |
1. na osnovi nedoločnih razlogov imeti občutek, misliti, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
só |
muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici; sol; m neskl., m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sól |
muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici; m neskl., m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
solmizácija |
muz. poimenovanje tonov z zlogi, navadno z do, re, mi, fa, sol, la, si {ti}; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spondéj |
lit. dvozložna stopica z dvema dolgima ali poudarjenima zlogoma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šaráda |
beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tavtosilábičen |
lingv. ki pripada istemu zlogu, istozložen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trízlóžen |
lingv. ki ima tri zloge:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trohéj |
lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upravičeváti |
1. imeti, navajati zadostne razloge za kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upravíčiti |
1. imeti, navesti zadostne razloge za kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvidéven |
1. ki dojema, razume razloge, potrebe, želje koga drugega in jih pri svojem ravnanju upošteva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vandál |
slabš. kdor brez pravega razloga, namena poškoduje, uniči kaj koristnega, lepega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vandalízem |
slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vandálstvo |
slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčzlóžen |
lingv. ki ima več zlogov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslutíti |
1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zelót |
1. pri starih Judih pripadnik farizejske stranke, ki se iz verskih razlogov bori proti Rimljanom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlóžen |
lingv. ki ima zlogotvorni glas:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmasírati |
mehanično obdelati telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 101