|
daturín |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Tako, ja še eno za mamico. Malo gobice pa daturino juhico. Samo pazi, da te ne bomo našli jutri zjutraj mrtvega v potoku.
|
dávi |
raba peša danes zjutraj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dávišnji |
ki je bil danes zjutraj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dealgebraizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri motivaciji z dealgebraizacijo pojma avtorica v 3. fazi Upovedovanje individualnega konteksta opozarja, da je pogovor o tem, kako ima kdo svoje starše (ali kogarkoli drugega) rad, neprimeren, saj predvideva razprava o taki temi sposobnost refleksije o lastnem čustvovanju, ki pa je otroci te starosti še nimajo ali pa jo imajo v izjemno omejenem obsegu (152).
|
|
debatirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na današnjem omizju, naslovljenem "Otrokove pravice danes in jutri", debatirajočih ni zanimala globalna situacija, niti vmeščenost že skoraj evropske Slovenije, ki je tudi pravi raj za otroke.
|
|
debelostranski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izjemna energetska varčnost: večslojna debelostranska toplotna izolacija komor, Delta-Air-Tech ventilatorska tehnika ...
|
|
decibelen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tistih "tečnih" davkoplačevalcev, ki "želijo" zjutraj v službo, da bodo od njihovih 100.000 SIT plače lahko odvedli denar v proračun in bi se radi ponoči naspali brez 110 decibelne "sub-kulture", tako nihče ne sili, naj ponoči spijo in zjutraj vstajajo, ne?
|
|
deiktik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zastavlja se vprašanje, zakaj se pri kazalnih besedah kot različica deiktikov, ki so tipični za besedilo v okoliščinah izjavljanja, ne omenjajo anaforični znaki, kar večinoma postanejo deiktiki pri besedilnem navezovanju, če se sklicujemo na splošna besediloslovna spoznanja, ki jih povzemajo tudi nekateri slovenisti (prim. O. Kunst Gnamuš, M. Stabej, V. Gorjanc).
|
|
deklarácija |
1. javna izjava, razglas, navadno o pomembnem vprašanju, položaju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dekusacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegova razlaga vidnih poti je za tedanje čase izjemna, čeprav mu dekusacija ni bila znana in je sliko bolj na silo spravil do okcipitalnega režnja.
|
|
demagogizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obema predgovornikoma je skupno to, da poudarjata predvsem izjemnost in univerzalno uporabnost konoplje v vsakdanjem življenju na eni strani, na drugi pa dilentatizem in popolno nepoznavanje ter iz tega izhajajočo demagogizacijo te rastline.
|
|
demultipleksor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Strukturalna preklopna vezja. Strukturalna PDNO in pravilnostna tabela. Odločitveni gradniki v strukturalnih vezjih (kodirnik, dekodirnik, multipleksor, demultipleksor, vektorski primerjalnik).
|
|
dendrometričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naravne znamenitosti oziroma redkosti v gozdu oziroma v gozdnem prostoru so gozdna drevesa s premerom v prsni višini nad 120 cm in gozdna drevesa z izjemnimi botaničnimi, dendrometričnimi, biotopskimi ali oblikovno estetskimi lastnostmi, deli gozda, ki so posebno pomembni za ohranitev posameznih avtohtonih rastlin ali prosto živečih živali, ter ostali pomembni objekti naravne dediščine in se zavarujejo po predpisih, ki urejajo varstvo naravne dediščine.
|
|
denopatija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bolezni želodca in dvanajstnika: kronična razjeda želodca ali dvanajstnika s pogostimi recidivi, hujšanjem in funkcionalnimi motnjami; težja erozivna gastroduo-denopatija in stanja po operativnih posegih na želodcu ali dvanajstniku s posledičnimi funkcionalnimi motnjami, pri stomalni razjedi, anastomozitisu ter erozivnem hemoragičnem gastritisu krna želodca in različnih postresekcijskih sindromih.
|
|
desaturirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izračunane tabele so manj konzervativne, ker ne upoštevajo že omenjenih faktorjev, upoštevajo zgolj 3 tkivne kompartmente in so neoptimalne za hitra tkiva, ki se s takim načinom dekompresije relativno hitro desaturirajo, na račun izjemno dolgih dekompresijskih postankov zaradi počasnejših tkiv pa se v resnici zopet saturirajo.
|
|
deséttisočíca |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Glede na pozicijo vozlov so zapisovali enice, desetice, stotice, tisočice, desettisočice, izjemoma tudi stotisočice.
|
detribaliziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eisenhower bi prej mirno podpisal izjavo južnoafriškega šefa vlade J.G. Strijdoma za BBC iz leta 1957, ki je v zagovoru politike "ločenega razvoja" ugotavljal, da bi "Južna Afrika drugače pospešeno padla nazaj v barbarstvo in bila izgubljena za krščanstvo" in da "sami Afričani niso proti apartheidu, marveč so proti njemu pod vplivom komunistov in agitatorjev le detribalizirani Afričani".
|
|
devetkrožje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mogoče tja na elizjanske poljane, / že daleč proč od nebesnih stražarjev, / ali so te le ti preusmerili drugam, / tja globoko v dantejevo devetkrožje.
|
|
devičnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato se tudi strinjamo z dr. Gobčevim člankom, kjer razlaga, da je sicer prišlo do takšnega imenovanja zaradi francoskega prevoda imena Slovenije in Slovencev, a da je čas, da se to popravi ter citira duhovito izjavo slovenskega rojaka, da bomo uporabljali ime Slovene takrat, ko se bodo prebivalci ameriške države Virginije imenovali Virgins (pomeni devičneži) in ne več Virginians, kot se imenujejo po slovničnih pravilih angleškega jezika.
|
|
diferenciator |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pretvorbo sva realizirala s pomočjo ojačevalnika, diferenciatorja in integriranega vezja 555.
|
|
diferencija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kar se pa tiče moje izjave, ki sem jo napisal na neko drugo temo, je pa tako, da žal statistike kažejo (verjela ali ne, pred 2 leti je neka študentka, katere ime se žal ne spomnim, napisala diplomsko na temo spolne diferencije pri študentih prava v UNI-LJ) da se procentualno razmerje spremeni od bruck/brucov iz 70:30 v diplomantk/diplomantov 55:45....
|
|
díngi |
ž neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Danes zjutraj, na sidru si skuham kofe počasi pijem v kokpitu razmišljam kako se bom lotil dela, Haffiman mi je sam pomudil agregat, daje elektriko 220 voltov, da lahko vrtam na bormašino, celi čas, ko pijem koffe) mi nekaj manjka, gledam kako stoji Bea med drugimi jadrnicami, vse ok sidru in sidrna boja tudi, pa mi vseeno nekaj ne štima, medtem sem opravil vse biološke potrebe kar od zadaj na Bei, pijem počasi kavo dalje, medtem vstane tudi Aleš si dela zajtrk, ko omeni, da gre na kopno, kopno!!!...takrat mi v glavi zašumi DINGI pogledam za Beo ni čolna ni motorja, še ne dojamem, še gledam za barko, ne dingija ni, se kar sesedem, saj je res da se med
jadralci skozi opozarja, da kradejo, prav zato sem se premaknil iz Tahitija v vas Taina, da bom bolj varen, groza dingi so nama ukradli, po glavi se mi vrtijo tisoči evrov, ki jih bo treba dati za novi čoln in motor in to tukaj v Polineziji, ki je vse trikrat dražje, kje bom dobil toliko evrov tri še rajši, da stane štiri tisočake, ne paše mi zajtrk, skuham si še eno kavo.
|
disfunkcionalizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Umetniki avantpopa smo tudi sami postali imuni na izjalovljeni disfunkcionalizem smrti, ki ga je gojila pop kultura, tako da smo zdaj pripravljeni ponuditi svoje fantastične eliksirje, da nas ozdravijo te grozne bolezni ("informacijske bolezni"), ki kuži bistvo našega kolektivnega življenja.
|
|
disjúnkcija |
filoz. sestavljena izjava, katere deli se med seboj izključujejo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
diskriminatornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dejstvo je, ne glede na diskriminatornost moje sledeče izjave, da ljudje, ki so nosilci javnih funkcij ne glede na to ali so voljene ali ne MORAJO imeti IQ nad 120 točk, ker tudi s to omejitvijo bi bilo še vedno preveč debilov v cajtngih...
|
|
diskvalifikatoričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi sam bral kakšen učbenik iz logike, bi vedel, da se takšni njegovi diskvalifikatorični trditvi reče "argumentum ad hominem" - očitno namreč Flis misli, da bo opravil zadevo, če bo opravil s posameznikom, izjavljalcem trditve.
|
|
disruptiven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Avtorica začenja s kritiko hipoteze, ki jo zagovarja vrsta eminentnih Sadovih interpretov in po kateri naj bi obstajal ireduktibilen antagonizem med disruptivnimi strastmi in družbeno vezjo.
|
|
dizelhidravličen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Sloveniji le izjemoma, n. pr. do leta 1957 kot prve posebne lokomotive Titovega modrega vlaka, ko so jih zamenjale dizelhidravlične lokomotive Krauss-Maffei.
|
|
dogradljivost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Diskovna polja in celovite rešitve Raidtec so namenjene najzahtevnejšim uporabnikom, ki potrebujejo izjemne propustnosti podatkov (animacija, video, film), visoko zanesljivost in dogradljivost.
|
|
dohitevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Način obračunavanja davka ne omogoča veliko izjem zaradi t.i. dohitevalnega učinka.
|
|
dolgoobstojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mleko zavremo (ne alpskega ali kakega dolgoobstojnega, pač pa pravo kravje ali kozje mleko), ga ohladimo na 40 stopinj, doodamo malo soli in sirilo za zgostitev.
|
|
domobranov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
mg - boli me kurac zate, če nisi komentiral oz. obsodil domobranovo izjavo si itak idiot (ne pa da jo pripišeš drugim)
|
|
dovŕšen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... mečajo se tudi glagolske kategorije: vidski pari (dovršna in nedovršna oblika glagola): oblačem (oblečem se/oblačim se + neuporaba proste pripone --- se, si); Zjutraj sem zbudil in umival. Potem oblačim in jem zajtrk.
|
|
dráskav |
zastar. razpokan, razjeden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dristavičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izjemna pestrost in ohranjenost mokrotnih in vodnih površin v dolini desnega pritoka Ličence nudi življenjski prostor več živalskim vrstam, med katerimi sta tudi kačja pastirja dristavični spreletavec in veliki studenčar ter žaba hribski urh.
|
|
drobnoposesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
|
|
drogeraški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Saj je jasno - najprej so jih zjebali angleži (kot ves bližnji vzhod), potem so se malo sami tepli, pa rusi, pa cia, pa potem ves zahodni svet, ki jih je po odhodu pustil kot drek na dežju, pa razni ajatole, pa drogeraška mafija, itd ...
|
|
drseč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ponovno mi je bilo povedano, da se delovni čas na komunali prične ob šesti uri zjutraj, lahko pa tudi prej, ker imajo drseč delovni čas.
|
|
dvajsetbiten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za primerjavo: kodeki vrste AC'97, ki že desetletje čivkajo na skoraj vseh platah (izjema so tiste z naborom nforce), zmorejo največ dvajsetbitno ločljivost pri 48 kHz, Creativovi pregrešno dragi audigyji 2 pa pojejo pri 24 bitih in 192 kHz. HDA signal pošilja največ osmim zvočnikom (torej podpira skupke 7.1) in je ozaljšan z Dolbyevimi certifikati, vključno z dolby pro logic 2x.
|
|
dvajsetstranski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vzporedno s temi dogodki se je pesnik, prevajalec in publicist Gašper Malej intenzivno dopisoval z urednikom Sodobnosti in od njega zahteval pojasnilo, zakaj je v "eno osrednjih nacionalnih kulturnih revij objavil dvajsetstranski intervju, ki vsebuje odkrito diskriminatorne, rasistične in fašistoidne izjave."
|
|
dvotematski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega so se za skladenjsko različno oblikovane tipe metaforičnih izjav, ki jih je s pojmoma »metafora in absentia« (preprosteje enotematska ali evokativna) nasproti »metafora in praesentia« (dvotematska ali konfrontacijska) razlikovala že antična retorika, izoblikovale tri konkurencne razlagalne teorije: substitucijska, primerjalna in interakcijska.
|
|
eksarácija |
geogr. razjedanje in dolbenje zemeljskega površja z ledeniki; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ékstraordináren |
knjiž. izjemen, izreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erodírati |
1. geogr. dolbsti, razjedati zemeljsko površino:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erozíja |
1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fávn |
v rimski mitologiji bog polj in gozdov, upodobljen kot človek s kozjimi nogami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
glazé |
1. usnj. mehko, navadno belo kozje usnje za rokavice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
himêra |
v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
indosamènt |
fin. izjava o prenosu pravic, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, napisana na njegovi hrbtni strani:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
indosírati |
fin. prenesti pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, z izjavo, napisano na njegovi hrbtni strani:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iperít |
kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izmišljenína |
knjiž. neresnična izjava, pripoved:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izmišljíja |
knjiž. neresnična izjava, pripoved:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izmišljotína |
nav. ekspr. neresnična izjava, pripoved:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izplákati |
star. izjokati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izsolzíti |
knjiž. izjokati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jédek |
1. ki najeda, razjeda snov ali tkivo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jezàv |
1. ki se {rad} jezi, razjezi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jezljív |
1. ki se {rad} jezi, razjezi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jezljívec |
nav. ekspr. kdor se {rad} jezi, razjezi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jezljívka |
nav. ekspr. ženska, ki se {rada} jezi, razjezi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jeznorít |
ekspr. 1. ki se hitro močno razjezi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jeznorítec |
ekspr. kdor se hitro močno razjezi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jeznorítež |
ekspr. kdor se hitro močno razjezi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jeznorítost |
ekspr. lastnost človeka, ki se hitro močno razjezi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jútranjik |
1. časopis, ki izhaja zjutraj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jútrnjik |
1. veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov; jutranjik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
klevéta |
nav. ekspr. neresnična, zlonamerna izjava, s katero se jemlje komu ugled:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klevetáti |
nav. ekspr. dajati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled; obrekovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kljúčen |
od katerega je odvisen nadaljnji potek, razjasnitev, rešitev česa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kóntra |
igr. izjava, napoved igralca pri kvartanju, da bo njegov nasprotnik izgubil igro:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kordován |
usnj. mehko, barvano kozje usnje za čevlje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kordovánski |
usnj., v zvezi kordovansko usnje mehko, barvano kozje usnje za čevlje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kòvalénten |
kem., v zvezah: kovalentni kristal kristal, v katerem so atomi vezani s kovalentno vezjo; kovalentna vez vez, ki veže atome istega elementa v molekulo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kôzel |
1. kozji samec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kozína |
knjiž. 1. usnje iz kozje kože; kozlovina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kozlonóg |
knjiž. ki ima kozje noge:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kozlovína |
1. usnje iz kozje kože:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kozonóg |
ki ima kozje noge:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lagáti |
1. zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v zmoto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
láž |
1. zavestno neresnična izjava z namenom zavajati v zmoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
licencírati |
šport. uradno izjaviti, da je kaj za določen namen primerno, ustrezno, potrditi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
manifést |
1. javna, navadno slovesna izjava, razglas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marokén |
usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maróko |
usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
mehúrjevec |
kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
memorándum |
1. knjiž. pismena izjava o kaki stvari, problemu z zahtevo, da se uredi, reši, namenjena vladi, politični oblasti; spomenica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
míkroprocésor |
elektr. mikrovezje na enem čipu, ki obsega vse logične in aritmetične funkcije procesorja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
môljast |
ki so ga razjedli, poškodovali molji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
moljàv |
ki so ga razjedli, poškodovali molji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nabúriti |
knjiž., redko razjeziti, razdražiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagáditi |
knjiž., redko razjeziti, razdražiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nakáčiti |
1. ekspr. razjeziti, razdražiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navsezgódaj |
ekspr. izraža, da se dejanje dogaja zelo zgodaj zjutraj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
negírati |
1. izjavljati, dokazovati; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèzaúpnica |
izjava, da člani kake skupnosti ne soglašajo z delom vodstva, funkcionarjev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obétati |
1. izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen; obljubljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obljúba |
1. izjava komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obljubíti |
izjaviti komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obljúbljati |
1. izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
1 50 150 250 350 450 550 
