|
zatìč |
1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíček |
-čka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zatíčen |
nanašajoč se na zatič:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíčinski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zatíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zatíčnik |
knjiž. odčepnik, odpirač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samozatičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
razcépka |
teh. zatič iz dvojne žice polkrožnega prereza, ki ima na enem koncu zanko, na drugem pa se razpre:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
škŕnek |
muz. lesen klin, zatič na glavi godal in nekaterih brenkal za napenjanje strun; vijak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|