|
zapórnik |
1. oseba, ki prisilno biva v zaporu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapornikast |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zapórnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pólzapórnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
sòzapórnik |
zapornik v razmerju do drugega zapornika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arestánt |
pog. zapornik, kaznjenec, jetnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksplozíva |
lingv. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo; zapornik; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gulág |
v Sovjetski zvezi kazensko taborišče za zapornike, zlasti politične:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kéntumski |
lingv., v zvezi kentumski jeziki zahodna skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v mehkonebne; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
restánt |
nižje pog. zapornik, kaznjenec, jetnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sátemski |
lingv., v zvezi satemski jeziki vzhodna skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v sičnike; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
temníca |
1. temen, tesen prostor za kaznovane jetnike, zapornike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapórniški |
nanašajoč se na zapornike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|