|
beléženje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Cattafijeva poezija se včasih zdi eklektično beleženje mimobežnih vtisov nekje med hermetizmom in neorealizmom (podobno kot tako rekoč vsa sodobna ital. poezija), vendar neredko osupne z ostro, predirno, skrajno subtilno lucidnostjo (kot »col coltello«, z nožem, cit. pesem Metodologia); trdota kot stržen v naslovu najpomembnejshe zbirke Kost, dusha (L’osso, l’anima, 1964); kot sam pravi, je položaj pesnika preprosto človeški, pesem pa je krvavo eksistencialno dejanje.
|
bioterapevt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
bordatela |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdravljenje infekcij, ki jih povzročajo E. Coli, salmonele, klebsiele, proteus, kampilobakter, brucele, bordatele, pasterele, stafilokoki, streptokoki, listerije, mikoplazme in drugi. Zaradi posebnega načina delovanja učinkuje tudi na mikroorganizme, sekundarno rezistentne na druge kemoterapevtike.
|
|
Braillov |
navadno v zvezi Braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brázdnica |
gozd. deska za vtiskovanje brazdic v grede ob setvi; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezveznež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vidva polemizirata kakšen idiot ali brezveznež je še lahko politik, da vse ne zašuštra; tu se strinjam z Aladinom, doslej so bili veliko bolj uspešni voditelji držav, ki so delegirali poblastila na sodelavce, kot tisti, ki so vtikali nos v vsako malenkost.
|
|
britanskokolumbijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleti 1989 se prav tam udeleži profesionalne nogometne tekme med torontskimi Argonavti in britanskokolumbijskimi Levi.
|
|
brstičnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Močan vtis pusti gozdič rdečega brstičnika (Cercidiphyllum japonicum). To so elegantna večdebelna drevesa, ki izvirajo z Japonske.
|
|
cenocitoza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
cenocitoza, coenocytosis - hifo sestavlja več celic, ki pa nimajo prečnih pregrad, zato nastaja vtis večjedrnega organizma.
|
|
črkóvnik |
obrt. priprava za vtiskovanje črk na hrbet ali platnice knjige; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
decentralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tipična decentralna zaščitna naprava je rdeča šuko vtičnica z vgrajeno prenapetostno zaščito.
|
|
dekonzervans |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Verjetno "dekonzervans" ki se uporablja pri novih avtih za pucenje tistega mastnega zaščitnega sloja...in ja stvar požere tudi malo bolj star lak če jo hitro dol ne spereš.
|
|
dekuražirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Koncept privatizacije je de facto izločil tuje investitorje; ukrepi Banke Slovenije so dekuražirali ne le portfolio temveč tudi strateške tuje investitorje, občasno nekritično in škodljivo promoviranje "slovenskih variant" (primer Litostroja) pa je samo še okrepilo vtis, da smo NTI nenaklonjeni.
|
|
demilitarističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vtis, da gre za demilitaristične težnje je varljiv.
|
|
dermatoterapija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dermatovenerološka propedevtika: struktura in funkcije kože, možnosti morfološke diagnostike kožnih bolezni, načela zdravljenja s posebnim poudarkom na metodah in sredstvih lokalne dermatoterapije.
|
|
diablo |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dobra simulacija dirkanja z diablom, porsheom in vsemi drugimi hitrimi avti ...
|
|
diftongičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaže, da jih je določal po »splošnem govornem vtisu« (označuje jih takole: Dolenjci vlečejo, Kraševci govore trdo, Korošci surovo itd.) kot posledici različnih glasovnih in prozodičnih prvin oziroma različne razvrstitve prozodičnih prvin v njih sestavih (npr. naglasnega mesta, kakovostnih in kolikostnih ter tonemskih nasprotij, monoftongičnosti in diftongičnosti e-jevskih in o-jevskih samoglasnikov), pa tudi različne podobe (izvirne, neizvirne) besedišča.
|
|
dihotomizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato takšna dihotomizacija (lat. cum grano salis) ne vzdrži dialektične in hermenevtične kritike.
|
|
dírati |
zastar. vtikati se, vmešavati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
distrakcijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vtis nekoliko večje strokovne pozornosti so pustili še referati o distrakcijski osteogenezi, ortognatski kirurgiji, onkološki kirurgiji ter implantatih; nedvomno je posebne omembe vreden še prispevek prof. dr. Žajdele s Klinike za maksilofacialno in oralno kirurgijo v Ljubljani, ki je predstavil dva primera uspešnega zdravljenja kostne ankiloze čeljustnih sklepov z osteoartrektomijo ter sekundarno korekcijo obrazne asimetrije.
|
|
dójem |
knjiž., navadno s prilastkom vtis, občutek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvogoriven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pogonski sistem je dvojni: dvogorivni glavni motor pri vtirjanju v krožnico okrog Marsa ter mali hidrazinski motorji za ostale pogonske potrebe.
|
|
engrám |
biol. sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah, spominski vtis; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fitoterapevt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
frúla |
pri nekaterih južnoslovanskih narodih leseno ljudsko glasbilo, podobno flavti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gofre |
tekst. tkanina z vtisnjenimi drobnimi vzorci; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
gofrírati |
tekst. vtiskovati vzorec z vročimi, graviranimi valji, navadno v tkanino; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hipnoterapevt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
imitátor |
1. kdor dela kaj čemu {dragocenejšemu} tako podobno, da vzbuja vtis pravega; posnemovalec, ponarejevalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imitírati |
1. delati kaj čemu {dragocenejšemu} tako podobno, da vzbuja vtis pravega; posnemati, ponarejati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
impresíja |
1. knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta; {čutni} vtis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
impresionírati |
knjiž. povzročiti, vzbuditi močen {čutni} vtis:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
impresionízem |
umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki si prizadeva izraziti {čutni} vtis zunanjega sveta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
impresíven |
knjiž. ki povzroča, vzbuja močen {čutni} vtis:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
infiltrácija |
1. knjiž. {prikrito} širjenje česa kam, kjer normalno ne obstaja; vtihotapljanje, vdiranje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
infiltrírati |
1. knjiž. {prikrito} širiti kaj kam, kjer normalno ne obstaja, vtihotapljati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
injektíranje |
grad. utrjevanje zemljine, gradbenega elementa z vtisnjenim polnilom ali vezivom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
internavt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
izglédati |
pog. delati, ustvarjati videz, vtis česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kemoterapevt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
kinezioterapevt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
klinopís |
arheol. pisava s klinastimi znaki, vtisnjenimi navadno v glinaste ploščice, ki se je uporabljala zlasti v Mezopotamiji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kozmonávtski |
nanašajoč se na kozmonavte ali kozmonavtiko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krokí |
knjiž. risba, ki z malo črtami dela osnovni, bistveni vtis pokrajine, predmeta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kromoterapevt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
lasúlja |
tuji naravni ali umetni lasje, pritrjeni na tanko tkanino tako, da delajo vtis pravih las:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lepôtnost |
um. kar {naj} vzbudi vtis lepega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
logoterapevt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
marsonavt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
mazíliti |
1. star. mazati, vtirati v kožo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
moarírati |
papir., tekst. vtiskovati svetlikajoč se vzorec lesnih letnic v tkanino, papir:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neskavt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nevrofizioterapevt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
obtakníti |
z vtikanjem postaviti, namestiti kaj okrog česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odriválo |
um., navadno v zvezi prostorsko odrivalo predmet, postavljen na sliki ali reliefu tako, da se doseže izrazitejši vtis prostora; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onomatopéja |
lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onomatopoíja |
lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
píkolo |
muz. flavti podoben pihalni instrument, ki zveni oktavo višje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
poánta |
knjiž. določena vsebina v {umetniškem} delu, ki naj naredi vtis, učinek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posnétek |
1. z rodilnikom kar je narejeno čemu {dragocenejšemu} tako podobno, da vzbuja vtis pravega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pošténgan |
nar. gorenjsko, v zvezi poštengana kaša gosta kaša z vtisnjenimi jamicami za maščobo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Potemkinov |
knjiž., v zvezi Potemkinove vasi kar je narejeno, prikazano, da se ustvari lažen pozitiven vtis:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potopís |
popis potovanja z osebnimi vtisi, doživetji pisca:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pranoterapevt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
rádioterapévt |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
refleksoterapevt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
skávtka |
redko skavtinja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
speleoterapevt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
stomaterapevt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
strančíca |
nar. dolga bezgova piščal, podobna flavti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stranščíca |
nar. prekmursko dolga bezgova piščal, podobna flavti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strelák |
nar. koroško duhovit, dovtipen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šúko |
žarg., elektr., navadno v zvezi z vtič, vtičnica varnosten:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
točkopís |
navadno v zvezi Braillov točkopis pisava za slepe z znaki iz kombinacij točk, ki so vtisnjeni v papir:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
totál |
film. izrez prizorišča, ki daje vtis naravne velikosti; splošni plan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trnìč |
etn. posušen, v hruško oblikovan sir, v katerega so z lesenim modelom vtisnjeni razni liki, okraski:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
víc |
nižje pog. šala, dovtip:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatípkati |
knjiž. natipkati, vtipkati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazdéti se |
1. s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdéti se |
1. s smiselnim osebkom v dajalniku imeti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znánje |
1. celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
znáti |
1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zrakoplóven |
knjiž. aeronavtičen, letalski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zrakoplóvstvo |
knjiž. aeronavtika, letalstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žóvt |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
žvégla |
1. etn. ljudsko glasbilo iz slivovega lesa, podobno flavti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1 26 126 226