besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: vroč   zadetki: 94-193



ultravroč  prid., vir: I; povezave: najdi.si
visokovročinski  prid., vir: I; povezave: najdi.si
zvročíti  -ím; dov., vir: B; povezave: najdi.si.
adenopatija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Orofaringealni antraks: mukozne lezije v ustni votlini ali orofarinksu, cervikalna adenopatija z edemom in vročina ...
àfebrílen  med. ki je brez vročine:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
àjs  izraža bolečino zaradi vročine:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
àjsa  izraža bolečino zaradi vročine, pika:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ajshilovski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Oh, ker je - podobno kot epski, antični, ajshilovski "začasni bogovi" Vročih noči, Dobrih fantov in Casina - vedel, da živi v svetu, v katerem mora brat ubiti brata, mati očeta, sin mater in bog bogove.
alarmon  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Alarmoni (alarmone; Alarmonen) so različni signalni metaboliti, ki se sintetizirajo kot reakcija na specifične metabolne strese (Stephens in sod., 1975), kot je na primer vročina, oksidanti, etanol itd. Delujejo homeostatično za preživetje celice.
amidopirín  farm. zdravilo proti vročini in glavobolu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
aminopirín  farm. zdravilo proti vročini in glavobolu; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
anemometrija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Običajne metode, kot so LDA (laserska Dopplerska anemometrija) in meritev z vročo nitko so točkovne merilne metode.
antifebrín  farm. zdravilo proti vročini pri živalih; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
antipirétik  farm. zdravilo proti vročini:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
antipirín  farm. zdravilo proti vročini, glavobolu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
às  izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
àsa  izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
atributski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Iz vhodnih podatkov za atributsko empirično učenje zgradi zaporedje pravil, npr. iz vhodnih podatkov o pacientih (starost, spol, temperatura itd.) zgradi pravila, npr. če ima pacient vročino in ga boli vrat, potem je možen meningitis.
avtoklaviranje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Avtoklaviranje je sterilizacija z vročo paro pod tlakom.
balantidiaza  vrsta vročinske bolezni; ž, vir: I; povezave: najdi.si
baromat  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: baromat z vročo vodo
bhang  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ajurvedski zdravniki v Indiji z bhangom zdravijo na ducate bolezni in zdravstvenih težav vključno z drisko, epilepsijo, delirijem in norostjo, kolikami, revmo, gastritisom, anoreksijo, jetiko, fistulami, bruhanjem, vročino, zlatenico, bronhitisom, gobavostjo, boleznimi vranice, sladkorno boleznijo, prehladom, slabokrvnostjo, menstrualnimi bolečinami, elefantiazo, astmo, protinom, zaprtjem in malarijo.
bikomponenten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zunanje in notranje stene so iz vroče pocinkane pločevine in dvakratno bikomponentno obarvane.
blédež  med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
blêsti  v vročici zmedeno govoriti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
blóden  1. nejasen, zmeden zaradi vročice:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
blódnja  1. zmedeno govorjenje v vročici:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
bouzuki  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pomeni dolge večere, ki se začnejo ob odlični grški hrani, vroče noči, polne zvokov bouzukija in ritmov sirtakija.
brenčeč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: ... Take lepote še ni spočela kamenina / planeta - tako hladne in vroče / so se oči spajale s soncem, / da se je topil smeh v ustih, / da se je fotonska tvarina / ljubila s travo kot morje / brenčečih čmrljev, kot šum / (za)ključnih signalov.
buzara  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Škampi na buzaro so narejeni na več (podobnih) načinov. Škampe opečemo na vroči ponvi, jih vzamemo iz ponve in odložimo na toplo.
cinkan  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Sod je izdelan iz kvalitetne pločevine: - cinkana izvedba - sod je zunaj in znotraj vroče cinkan, - barvana izvedba - sod je zunaj barvan s temeljno in prekrivno barvo, znotraj je zaščiten s protikorozijsko zaščito.
citripan  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pa citripan tudi pomaga!!!!!Pij dosti vroče tekočine pa bodi oblečen kot medved glavno je da se ti potiš!!!
cvréti  1. pripravljati jed v vroči maščobi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čeznjo  zaim., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Žerjavica je vroča in pekoča; teh lastnosti ne izgubi, ko hodim čeznjo.
črtomírovski  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Miloš Mikeln je pograbil vročo temo bratomornega, črtomirovskega boja in povojnih eksekucij tisočev domobrancev ter skušal biti pravičen obema stranema v nacionalnem spopadu, čeprav z razumom jasno na strani partizanov.
dekatírati  tekst. odvzeti tkanini lesk s paro ali z vročo vodo:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
delírij  med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici, bledež:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
deloholično  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ja, Ken Vandermark je najbolj vroče ime sodobnega jazza iz ZDA, tistega njegovega polja, ki jazz kot inovativno, kolektivno, osebno, avtorsko, zgodovinsko in glasbeniško podkovano kulturno formo še pelje naprej in ga prakticira zavzeto ter predano, včasih noro deloholično za tukajšnje pojme.
dioneja  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nekatere mesojedke (dioneja, saracenije) živijo na takih področjih, kjer v poletni vročini zagori trava.
držálka  krpa rokavičaste oblike za prijemanje vroče posode; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvotisočglav  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V Leipzigu pa so med dvotisočglavo množico morali posredovati tudi zdravniki zaradi vročinskih kapi.
etézijski  geogr., v zvezi etezijsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; sredozemsko podnebje; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
febrílen  med. ki ima visoko telesno temperaturo, vročinski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gejzír  vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
gofrírati  tekst. vtiskovati vzorec z vročimi, graviranimi valji, navadno v tkanino; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grípa  nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
gróg  vroča pijača iz alkohola, vode in sladkorja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gróznica  1. star. vročica, mrzlica:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
hamsín  meteor. vroč veter, ki piha v Egiptu spomladi iz puščave; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hídrotermálen  petr. nanašajoč se na naravno vročo vodo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hòt dòg  vroča hrenovka v štručki, navadno z gorčico:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
impulzíven  knjiž. ki reagira zelo hitro in navadno nepremišljeno; nagel, vročekrven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
influénca  nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
infúz  farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo {zdravilne} rastline z vročo vodo; oparek, poparek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
líkati  1. potegovati z vročim likalnikom po tkanini, da se zgladi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nalívek  knjiž. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo {zdravilne} rastline z vročo vodo; oparek, poparek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ocvréti  pripraviti jed v vroči maščobi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ognjeníca  zastar. vročica, mrzlica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opárek  pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo {zdravilne} rastline z vročo vodo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oparína  med. poškodba kože, tkiva zaradi vroče tekočine, pare:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opáriti  1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opeklína  poškodba kože, tkiva zaradi ognja, električnega toka, vroče ali jedke tekočine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osmodíti  1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ožémček  etn. ožet, v kroglo oblikovan sir, v katerem so z vročim železom vrezani razni liki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pahljáti  narahlo premikati kaj pred čim za zmanjšanje občutka vročine:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pálež  1. knjiž., redko vročina, pripeka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pêči  1. delati hrano {bolj} užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pégavica  med. bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
piramidón  zdravilo proti vročini in glavobolu; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
popárek  pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo {zdravilne} rastline z vročo vodo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prežgáti  1. zaradi vročine narediti luknjo skozi kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prigrévica  knjiž. pripeka, vročina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prijemálka  1. krpa navadno rokavičaste oblike za prijemanje vroče posode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pripálica  knjiž., redko pripeka, vročina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prismodíti  pri kuhanju narediti, povzročiti, da se kaj zaradi vročine prime podlage in deloma poškoduje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
púnč  vroča pijača iz čaja in ruma, z dodatkom limone, pomaranče in sladkorja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razborít  1. ekspr. nagel, vročekrven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razborítost  1. ekspr. naglost, vročekrvnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razžgáti  nav. ekspr. 1. z vročino poškodovati, uničiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razžígati  nav. ekspr. 1. z vročino uničevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samúm  meteor. močen suh, vroč veter, ki piha v puščavah severne Afrike in Arabije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sávna  izpostavljanje telesa izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sávnati se  žarg. izpostavljati telo izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
scvŕkniti se  skrčiti se, zgrbančiti se zlasti zaradi ognja, vročine:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
segréti  narediti kaj toplo, vroče:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
segrévati  delati kaj toplo, vroče:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
smodíti  1. z ognjem, vročino povzročati, da postane kaj deloma poškodovano:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spêči  1. narediti hrano {bolj} užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
škrlatínka  nalezljiva bolezen z visoko vročino in škrlatno rdečimi pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tífus  poljud. bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju,; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várek  teh. del vara, narejen z enim premikom izvora varilne vročine po površini kovine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vodocéven  strojn., v zvezi vodocevni kotel parni kotel, pri katerem teče voda po ceveh, ki jih od zunanje strani grejejo vroči plini; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zabéla  vroča maščoba, ki se dodaja jedem pred serviranjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacvréti  dati kako živilo v vročo maščobo, da se scvre:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapahljáti  knjiž. večkrat narahlo premakniti kaj pred čim za zmanjšanje občutka vročine:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasmodíti  1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zblêsti se  s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici začeti zmedeno govoriti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlíkati  1. s potegovanjem vročega likalnika po tkanini zgladiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zrézek  1. rezina mesa, ki se speče navadno na vroči maščobi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
žárkost  lastnost, značilnost žarkega, vročega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 94



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA