|
verjéti |
1. biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poverjéti |
-jámem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
antikontiteten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Namesto da bi na Ljubljanskem gradu uprizorili ognjemet in v zakristiji Trnovske cerkve spekli vola, se pravoverni in antikontitetni Slovenci mrščijo in nergajo: "Že res, že res, ampak Lahom ni verjeti. Sploh pa ta zakon ni nič prida. Še slabše je, kot je bilo prej."
|
|
audiogram |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To lahko potrdim, ko sem začela hoditi k specialistu otolaringologu dr. Rakušu, ko je videl moj audiogram, ni mogel verjeti, da tako lepo govorim pri tako visoki izgubi sluha, kar je redkost.
|
|
bučijada |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tradicionalno dvanajsto bučijado pa je prišlo toliko ljudi, da organizatorji niso mogli verjeti svojim očem.
|
|
častivredno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker torej obstaja ali gotova Usoda ali negotova Narava, koliko častivredneje in bolje je kot zastopnika resnice sprejeti nauk prednikov, spoštovati izročena verovanja, častiti bogove, katerih so te starši naučili bati se raje kakor jih pobliže spoznati; in ne prinašati sodb o božanstvih, temveč verjeti prednikom, ki so si v še surovi dobi, ko se je sam svet šele rojeval, zaslužili imeti bogove - bodisi naklonjene bodisi kot kralje.
|
|
nèverjét |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nèverjéten |
1. ki se ne da verjeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verjétje |
glagolnik od verjeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verodostójen |
knjiž. ki mu je verjeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|