díšpet |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. hrv.: Vse kaže, da se bo najpopularnejša hrvaška pevka iz »dišpeta«, kot Dalmatinci pravijo vrhunski sramoti, izvlekla tako, da bo še za odtenek bolj priljubljena, zato ni izključeno, da gre za promocijo, ki ne izbira sredstev.
dlanen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Oblačim tvoje gole roke v dlaneno platno, / obuvaš moje bose nove v dlaneno platno, / in ko se, plamen, slačim zate v pepel noči, / oblačiš moje bežne rame v dlaneno platno, ...
|
dobavljivost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Svoje povpraševnje lahko pošljete izbranemu prodajalcu, ki bo preveril cene, dobavljivost in združljivost izbranih komponent in vam dokončno ponudbo posredoval na vaš naslov.
|
dobermanka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg hrtov, smo na delu videli tudi siciljanskega hrta - cirnecco'dell etna, češkoslovaškega volčjaka, par avstralskih ovčarjev, dobermanko, zlato prinašalko in airdale terierja.
|
dobrososedstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sanader ob tem sicer meni, da sta Slovenija in Hrvaška sosednji in prijateljski državi in da je vsa odprta vprašanja treba rešiti v duhu sodelovanja in dobrososedstva.
|
dobrožívec |
kdor {rad} dobro, uživaško, brezskrbno živi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dobrožívka |
ženska, ki {rada} dobro, uživaško, brezskrbno živi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dodolski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dodolske pesmi so tipične obredne pesmi, ki izhajajo iz poganskih obredov, in so bile razširjene od Makedonije do Vojvodine, pa tudi na Hrvaškem in v Sloveniji.
|
dolgoreški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dolga resa (Hrvaška): Ko sta pa starša umrla in sem enkrat premetaval stare slike, dolgoreške in poznejše, sem naletel tudi na njun poročni list, pa sem moral ugotoviti, da sem se zmotil.
|
dolgovezje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pankrac je vse tisto dolgovezje o slovaški zgodovini in književnosti in o očetovem življenju pripovedoval, kakor da recitira naučeno snov, in šele ob materini zgodbi se je »približal življenju«, tako da je postala pripoved prizadeta, občutena, človečna.
|
domofonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je sedaj domofonska naprava in vaša zveza s svetom.
|
dopamin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nikotin je substanca, ki zmede vaše možgane in daje občutek ugodja, ker v možganih sprošča živčni mediator dopamin.
|
dopustnikovati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Takole bom rekel: imam bolj slabe izkušnje, saj skoraj vsako leto nastane kakšen problem s hrvaško vlado." Predsednik JANEZ DRNOVŠEK, v Nedeljskem Dnevniku, o tem, zakaj ne dopustnikuje na dalmatinski obali, temveč na avstrijskem Koroškem.
|
dosnemavati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dotovor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vaše blago lahko prevažamo kot samostojni prevoz oz. kot dotovor k drugemu tovoru.
|
dozdevnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gjurin, Velemir: Dvajset dozdevnic iz prvih dveh slovensko-hrvaških slovarjev. -- 35/1987, st. 4, str. 365--379.
|
drakula |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Za vaš server sem še vedno neviden registriran uporabnik foruma. Mogoče sem pa drakula.
|
drugotožeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali slovenski državljani v Republiki Hrvaški (prvotožnik je hrvaški državljan, drugotožeča stranka pa je pravna oseba s sedežem na Hrvaškem) niso dolžni dajati varščine.
|
drznoločen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
|
dúbrovniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: se nanaša na Dubrovnik (Hrvaška): Več desetletij je bil radiotelegrafist na ladji. Iz imenitne dubrovniške družine in hkrati potomec senjskih uskokov.
dúdek |
-dka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Saj če bi tebi en hrvaški politik povedal, da na hrvaškem ni brezposelnih bi mu verjetno verjel, tako kot vsi ostali dudeki!
dvigradski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dvigrad (Hrvaška): Najprej nam predstavi geografsko lego mesta in poda kratko zgodovino s poudarkom na odnosih različnih oblastnikov do pokrajine Istre nasploh in predvsem do dvigradskega območja.
|
dvokrpen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če ste prodajalec, vaše delo zahteva 50 mg kompleksa B dvakrat na dan, 500 g kalcija, dvakrat po 250 mg magnezija, 30-100 mg koercina Q-10, dvakrat po 60 mg dvokrpnega ginka, izvleček šentjanževke.
|
gibíca |
nav. mn., nar. prekmursko mlincem podobno pecivo iz nekvašenega testa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gmájna |
1. neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gráham |
v zvezi graham kruh nekvašen kruh iz debelo mlete pšenice:; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
Gráhamov |
v zvezi Grahamov kruh nekvašen kruh iz debelo mlete pšenice; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hóstija |
rel. okrogla ploščica iz nekvašenega pšeničnega testa za obhajanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrvatízem |
lingv. element hrvaščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izležavati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
jéša |
nar. ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarevajo kosi kovine pred kovanjem; kovaško ognjišče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
júsar |
nar. primorsko upravičenec do uživanja vaškega sveta ali odmerjenega dela tega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kacík |
v latinskoameriškem okolju 1. nav. slabš. vaški bogataš:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kájžarstvo |
nav. ekspr. revnejši vaški družbeni sloj:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kífeljc |
pog. 1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike; rogljič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
križpót |
kraj, prostor, kjer se križa, stika več manj pomembnih, navadno vaških poti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
križpótje |
kraj, prostor, kjer se križa, stika več manj pomembnih, navadno vaških poti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kroatízem |
lingv. element hrvaščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kumís |
zlasti v azijskem okolju kisla alkoholna pijača iz kvašenega kobiljega mleka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kvaseníca |
gastr. jed iz kvašenega razvaljanega testa s skutnim namazom, znana v vzhodni Sloveniji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lépinja |
ploščato okroglo pecivo iz kvašenega testa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
mákovka |
podolgovato pecivo iz kvašenega testa, potreseno z makom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mlínec |
nav. mn. pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nekvašenega testa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
namerevati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
napárati |
nar. položiti na mrtvaški oder:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naródništvo |
v carski Rusiji, v drugi polovici 19. stoletja politično in literarno gibanje, ki vidi nosilca družbenega razvoja v ruski vaški skupnosti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
nasnemavati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
nasuvati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
óblat |
gastr. ploščica iz nekvašenega testa, navadno kot sestavina različnih sladic:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oprésen |
star. 1. nekvašen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oprésnik |
star. kruh iz nekvašenega testa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
páca |
nižje pog. zmes zelenjave, začimb in kisa, v kateri se kvasi meso, navadno meso divjačine; kvaša:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pácati |
nižje pog. povzročati, da postaja kaj v kvaši mehkejše in da dobiva določen okus; kvasiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pandúr |
v hrvaškem in madžarskem okolju, nekdaj stražnik, birič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
páre |
pog. mrtvaški oder:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pínca |
gastr. hlebčku podobno primorsko pecivo iz boljšega kvašenega testa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
piróg |
zlasti v ruskem okolju pecivo iz kvašenega ali maslenega testa z različnimi nadevi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
piškót |
ploščato pecivo različne oblike iz nekvašenega testa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
playboy |
zlasti v zahodnih deželah bogat, navadno mlajši moški, ki uživaško živi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
podrivati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
pokušavati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
pospávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
potíca |
pecivo iz kvašenega razvaljanega in zvitega testa z različnimi nadevi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
réglja |
1. nekdaj podolgovato pecivo iz kvašenega testa z navzkrižnimi zarezami na zgornji strani:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rézančen |
v zvezi rezančno testo nekvašeno testo iz moke in jajc:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ritopášen |
zastar. uživaški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rogljìč |
1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
séber |
v hrvaškem in srbskem okolju, v srednjem veku pripadnik nižjega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
selják |
zastar. kmet, vaščan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
selján |
zastar. kmet, vaščan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
seljánka |
zastar. kmetica, vaščanka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sêlski |
zastar. vaški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skólke |
zastar. mrtvaški oder:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
slovakístika |
veda o slovaškem jeziku in književnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
smrtoglávec |
zool. nočni metulj, ki ima na oprsju svetle lise v obliki mrtvaške glave, Acherontia atropos; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
soljênec |
podolgovato pecivo iz kvašenega testa, potreseno s soljo {in kumino}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
srbohrvatízem |
lingv. element srbohrvaščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šárkelj |
pecivo iz kvašenega testa z vmešenimi rozinami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
škóda |
avtomobil češkoslovaške tovarne Škoda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šránga |
etn. pregrada poti z namenom, da ženin plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šrángati |
etn. pregraditi pot ženinu z namenom, da plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
štrúkelj |
1. pecivo iz kvašenega razvaljanega in zvitega testa z različnimi nadevi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tátra |
avtomobil češkoslovaške tovarne Tatra:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustáš |
pripadnik hrvaške organizacije, ki je aprila 1941 prevzela oblast v Neodvisni državi Hrvatski:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
véča |
zgod. 1. zbor članov ali predstavnikov rodovne, vaške skupnosti, ki odloča o skupnih zadevah, sporih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
véče |
zgod. zbor članov ali predstavnikov rodovne, vaške skupnosti, ki odloča o skupnih zadevah, sporih; veča:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vígenj |
ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarjajo kosi kovine pred kovanjem; kovaško ognjišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vtipkavati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
vzhájanec |
nav. mn., gastr. kuhana, na rezine zrezana jed iz kvašenega testa, navadno kot priloga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbrójevka |
voj. puška ali puškomitraljez češkoslovaške proizvodnje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žémlja |
ovalno oblikovano pecivo iz kvašenega testa z globoko zarezo po dolžini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |