|
uresníčiti |
1. narediti, da kaj, kar obstaja v mislih, postane resničnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preuresníčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
sámouresníčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
depedagogizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V slovenskem prostoru se je začel proces depedagogizacije književnosti na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta leta --- zato se omenjeni premik na obrobje še ni utegnil uresničiti.
|
|
efektuírati |
knjiž., redko uresničiti, narediti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izživéti |
1. knjiž. v življenju uresničiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konkretizírati |
narediti, povzročiti, da postane kaj zaznavno s čuti; uresničiti, opredmetiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
móžnost |
1. kar se more uresničiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèmogóčnost |
knjiž. 1. kar se ne more uresničiti; nemožnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèmogóčost |
knjiž. kar se ne more uresničiti; nemožnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèmóžnost |
1. kar se ne more uresničiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèuresničljív |
ki se ne da uresničiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obistíniti |
zastar. 1. uresničiti, izpolniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oresníčiti |
knjiž., redko uresničiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostváriti |
1. knjiž. uresničiti, izvesti, izpolniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oživotvóriti |
zastar. uresničiti, izpolniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pogòj |
1. kar se mora uresničiti, upoštevati, da se omogoči potek, uresničitev česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posnóviti |
knjiž. uresničiti, konkretizirati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
realizírati |
1. uresničiti, izvesti, izpolniti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skonstruírati |
1. uresničiti svoje {izvirne} zamisli, zlasti na področju tehnike:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sprovêsti |
1. žarg., polit. uresničiti, izvesti, izpolniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
streméti |
knjiž. prizadevati si doseči, uresničiti kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udejánjiti |
knjiž. uresničiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udéjstviti |
knjiž. uresničiti, izvesti, izpolniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukàz |
1. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
ukázati |
1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ukazováti |
1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uresníčenje |
glagolnik od uresničiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uresničítev |
glagolnik od uresničiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uresničljív |
ki se da uresničiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usnovíti |
knjiž. uresničiti, konkretizirati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
veléti |
1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
velévati |
1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastreméti |
knjiž. začeti si prizadevati doseči, uresničiti kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaukázati |
star. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaukazováti |
star. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmóžnost |
lastnost, značilnost koga, da more uresničiti, opravljati kako dejanje, dejavnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|