urádnik |
kdor je zaposlen v javni, državni službi in opravlja uradne, zlasti pisarniške posle:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urádnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
uradnikovánje |
ekspr. opravljanje dolžnosti, opravil uradnika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uradnikovati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
evrouradnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
naduradnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
nèurádnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
pòdurádnik |
nekdaj nižji uslužbenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
poluradnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
pouradnikováti |
-újem; dov., vir: B; povezave:
|
sòurádnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
superuradnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
árhont |
pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
birokrát |
1. nav. slabš. uradnik, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
činóvnik |
zastar. uradnik, uslužbenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
duumvirát |
zgod. dvojica višjih uradnikov, izvoljena za določene državniške posle v starem Rimu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvórôgeljnik |
nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eponím |
pri Asircih in starih Grkih najvišji uradnik, po katerem se imenuje leto, za katero je izvoljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
justiciár |
zgod., do odprave tlačanstva uradnik pri zemljiškem gospodu, ki opravlja sodne posle:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kanclíst |
pog., nav. slabš. uradnik, uslužbenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
koncipíst |
jur., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji konceptni uradnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kvéstor |
1. v Italiji najvišji policijski uradnik v provinci:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mandarín |
v stari Kitajski višji državni uradnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
oficiál |
jur., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji uradnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oficiánt |
jur., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji uradnik; oficial:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pòdurádniški |
pridevnik od poduradnik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prétor |
zgod., pri starih Rimljanih višji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi sodne zadeve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
protipisár |
zgod. pisarniški uradnik, navadno s kontrolno funkcijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
protonotár |
jur., na Hrvatskem, do 1848 visok uradnik, ki opravlja zlasti sodne posle:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
senešál |
v Franciji a) do 12. stoletja visok dvorni uradnik, dvorni upravitelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tribún |
1. zgod., pri starih Rimljanih davčni uradnik v tribusu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
triúmvir |
pri starih Rimljanih 1. vsak od treh uradnikov, ki opravljajo skupno javno službo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
triumvirát |
1. pri starih Rimljanih skupna javna služba treh uradnikov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urádniček |
ekspr. manjšalnica od uradnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urádniški |
nanašajoč se na uradnike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urádništvo |
uradniki:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|