besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: up   zadetki: 7.217-7.316



zapláti  1. napeti se in upasti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
započásniti  knjiž. upočasniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zapréga  1. oprema, s katero se žival, skupina živali zapreže:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaprepáden  pog. zgrožen, osupel:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaprepástiti  neustalj. neprijetno presenetiti, osupniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaprepáščati  neustalj. neprijetno presenečati, osupljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaprepáščenje  neustalj. neprijetno presenečenje, osuplost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaprosílo  jur. prošnja pravosodnega, upravnega organa drugemu organu zlasti za pravno pomoč:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaródnica  knjiž. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov; prednica:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zarohnéti  1. hrupno izraziti jezo, nezadovoljstvo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasébnik  1. kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasekoválen  mont. ki se uporablja za zasekovanje premoga, rude:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasílen  1. narejen, uporabljen v sili, neugodnem stanju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaslóčiti  knjiž. upogniti, usločiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaslúga  1. za človeka, skupnost pomembno, vredno dejanje, ravnanje, ki daje komu pravico do {javnega} priznanja, nagrade:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastáva  1. izročitev stvari za zavarovanje upnikove terjatve:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zastáviti  1. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastávljati  1. izročati stvari za zavarovanje upnikove terjatve:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastavnína  nekdaj vsota, ki jo plača zastavitelj zastavljalnici ob odkupu zastavljene stvari za stroške:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastírka  agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi; steljivo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastòp  zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zašibíti se  1. upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatíkati  uporabiti v govoru s kom obliko druge osebe ednine:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatíšje  1. stanje, ko navadno za krajši čas preneha hrup, hitro premikanje česa:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavdájati  1. star., z dajalnikom zastrupljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavdáti  z dajalnikom 1. star. zastrupiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavéden  1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavŕženec  1. ekspr. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavŕženost  1. ekspr. stanje človeka, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazírati se  knjiž. upirati, usmerjati pogled kam; gledati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbíjati  1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbírati  1. delati, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbírnik  1. fin. knjigovodska listina s končnimi, skupnimi podatki iz več knjigovodskih listin ali pomožnih knjig:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki islovar
zbíti  1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbòr  1. večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zborovánje  1. dogodek, pri katerem večja skupina ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, razpravlja o čem, izraža kaj:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbráti  1. narediti, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrób  izdelek, ki se pridobi z grobim mletjem žita in uporablja za pripravo živil:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrúžba  1. biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrúžen  star. pri katerem je udeleženih več ljudi; skupen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
združeváti  1. delati, da pride kaj skupaj na eno mesto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
združíti  1. narediti, da pride kaj skupaj, na eno mesto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zelenáš  v srbskem okolju, nekdaj trgovec, ki od kmetov pod ceno odkupuje še zelene posevke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zelenjádnica  nav. mn., agr. rastlina, ki se uporablja za prehrano in se goji na vrtu ali na polju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zemljevíd  papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zémstvo  v carski Rusiji organ krajevne samouprave:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgánjati  1. delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da pride več oseb, živali skupaj, na eno mesto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgodovína  1. celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zgrabíti  1. z grabljami spraviti skupaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgrábljati  z grabljami spravljati skupaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgrébati  z grebenjem spravljati skupaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgrêbsti  z grebenjem spraviti skupaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgrmáditi  spraviti v grmado, na kup:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgúliti  z dolgo rabo, uporabo načeti, poškodovati površino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlatorítka  zool. bel metulj z zlato rjavim zadkom, katerega v skupinah živeče gosenice uničujejo liste zlasti sadnega drevja, Euproctis chrysorrhoea:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlepíti  z uporabo lepila povzročiti, da se kaj sprime:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlépljati  z uporabo lepila povzročati, da se kaj sprime:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlomástiti  silovito, hrupno priti skozi kaj ovirajočega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlorába  1. uporaba česa pozitivnega za kaj negativnega, slabega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlorábiti  1. uporabiti kaj pozitivnega za kaj negativnega, slabega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlorábljati  1. uporabljati kaj pozitivnega za kaj negativnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmajáti  1. navadno v zvezi zmajati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izraziti osuplost, presenečenje, ogorčenje:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zmajeglàv  zool. užitna morska riba s strupenimi bodicami; bodika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmajeváti  navadno v zvezi zmajevati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izražati osuplost, presenečenje, ogorčenje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmešnjáva  1. stanje, ko so dane, postavljene skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
znamenít  zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
znáti  1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
znés  knjiž. kar je zneseno, dano skupaj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zóprvanje  zastar. nasprotovanje, upiranje:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zóprvati  zastar. nasprotovati, upirati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zráščenec  min. skupek najmanj dveh kristalov, ki sta pravilno zraščena; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zrísati  s črtami upodobiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zrohnéti  hrupno izraziti jezo, nezadovoljstvo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvážati  z vožnjo spravljati skupaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvézati  1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa narediti, da to je, ostane skupaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvézek  1. skupek trdno sešitih, spetih nepotiskanih listov v platnicah iz papirja ali kartona:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvezováti  1. z nameščanjem vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvréči  star. 1. dati skupaj, zbrati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvŕst  1. kar v okviru kake celote tvorijo posamezne oblike pojavov ali stvari z določeno skupno lastnostjo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žába  1. manjša dvoživka s široko glavo, širokim trupom in daljšimi zadnjimi okončinami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žakeríja  1. zgod. kmečki upor v Franciji leta 1358:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
žanríst  upodabljavec značilnih, vsakdanjih prizorov iz življenja ljudi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žánrski  1. ki umetniško upodablja značilne, vsakdanje prizore iz življenja ljudi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žargón  govorica posameznih poklicev, skupin:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
žbíčevec  bot. tropsko drevo, katerega posušeni cvetni popki se uporabljajo kot dišava, Syzygium aromaticum; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žbrínca  nar. velika, nizkemu valju podobna košara za prenašanje listja, sena na glavi, ki se uporablja na Krasu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žerjavovódja  kdor upravlja žerjav:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žiríja  skupina ljudi, določena za ocenjevanje na razstavi, natečaju, tekmovanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žirónda  zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej organizirana skupina drobne in srednje buržoazije, ki nasprotuje obnovi starega režima in jakobincem; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žítničar  zgod. upravnik žitnice:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žívec  1. skupek celičnih vlaken, ki prevajajo dražljaje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
živílo  nav. mn. vsaka od vrst stvari, ki se uporablja za prehrano ljudi:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
živodêr  zastar. 1. kdor se {poklicno} ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
živòt  1. trup:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
živôten  1. redko trupen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žlámbor  1. star. votlina v deblu; duplina, duplo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žlámborast  star. ki ima duplino, duplo; duplast:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žléza  1. organ, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žléznica  zool. celica, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žveplenjáča  bot., v zvezi navadna žveplenjača strupena goba z žvepleno rumenim klobukom in dolgim rumenim betom, Hypholoma fasciculare; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   6.317 6.417 6.517 6.617 6.717 6.817 6.917 7.017 7.117 7.217



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA