|
uméti |
star. 1. razumeti, dojeti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
alumetírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
|
|
bendroflumetiazid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V raziskavah so uporabili različne tiazidne diuretike (HKTZ, bendroflumetiazid, klortalidon) in dihidropiridinske in nedihidropiridinske antagoniste kalcijevih kanalov ...
|
|
čuméti |
čemeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
došuméti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
douméti |
popolnoma, do konca razumeti, spoznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hruméti |
1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izhruméti se |
prenehati hrumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izšuméti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
izuméti |
-úmem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nahruméti |
ekspr. zelo glasno, hrupno priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našuméti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
nèdouméti |
-úmem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
odhruméti |
1. prenehati hrumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odšuméti |
šumeč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oduméti se |
-ím se; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
podouméti |
-úmem; dov., vir: B; povezave:
|
|
pohruméti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
poneuméti se |
-em se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
porazuméti se |
zastar. sporazumeti se, dogovoriti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prečuméti |
prečemeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predouméti |
-úmem; dov., vir: B; povezave:
|
|
prehruméti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
prešuméti |
knjiž., redko s šumenjem narediti neslišno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preuméti |
-úmem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
prihruméti |
ekspr. 1. hrumeč pripeljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prišuméti |
šumeč priteči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prouméti |
-úmem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
razhruméti se |
-ím se; dov., vir: B; povezave:
|
|
razšuméti |
knjiž. narediti, povzročiti, da kaj začne šumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razuméti |
1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ruméti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
shruméti |
ekspr. hrumeč se premakniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sporazuméti se |
1. z dogovarjanjem priti do medsebojnega razumevanja, sodelovanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spreuméti |
star. razumeti, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šuméti |
1. dajati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzhruméti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
vzšuméti |
knjiž. zašumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začuméti |
ekspr. zadremati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahruméti |
1. dati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarazuméti |
-úmem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zašuméti |
1. dati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zrazuméti |
-úmem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zuméti |
zúmem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
aluzijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker pa je pisatelj razumnik, ki razvija tok svojih misli na zelo visoki (asociativni, analogni, aluzijski ...) ravni, je njegova dela težko razumeti in jih uvrščamo med »intelektualno prozo«.
|
|
ambruški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sedem let po Krstu je luč sveta zagledala še ena verzna povest, "povést u pésmi" Sedem sinov ambruškega župnika Jožefa Žemlje, ki je ni mogoče razumeti drugače kot modifikacijo Prešernovega sporočila.
|
|
antideklarativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bolj nas je zanimalo zaznavanje deklariranih in socialno uveljavljenih vrednot, posebej še v tistih stališčih, ki jih je bilo mogoče razumeti kot provokativno antideklarativna stališča oz. protideklarativne vrednote.
|
|
antimonarhičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cel snop redefinicij, s katerimi se srečujemo na koncu 18. in v začetku 19. stoletja, je sicer res mogoče razumeti kot posledico političinih, zlasti antiteoloških, antiklerikalnih in antimonarhičnih stališč, vendar ta stališča močno presegajo in jih ni mogoče zvesti nanje, zato pa usodno zaznamujejo intelektualno življenje v stoletjih, ki sta sledili.
|
|
aporetičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vprašanje, ki Avguština zvabi na mučno aporetično pot premišljevanja o večnosti, je vprašanje stvarjenja: "Slišati hočem in doumeti, kako si v začetku ustvaril nebo in zemljo."
|
|
bhutakaša |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čeprav je sodobni človek zelo izobražen, ni sposoben razumeti načel bhutakaše, čithakaše in čidakaše.
|
|
človeškolevji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... toda če skušamo misliti poistenje leva in človeka v neskončno »zaviti« istosti Kuzančevega absoluta, in se pri tem ne sprijaznimo z zgolj metaforično rabo besed ‘lev’ in ‘človek’, marveč imamo v mislih resničnega leva in resničnega človeka, bitji iz mesa in krvi, potem njunega onstranskega poistovetenja nikakor ne moremo razumeti, vsekakor veliko težje kot sovpadanje minimuma in maksimuma, dveh abstraktnih filozofskih pojmov, kajti sovpadanje leva in človeka bi si morali predstavljati, predočiti v »videnju«, kar pa tu, na naši strani »zidu«, nikakor ne gre, kolikor se ne zadovoljimo z nekim fantastičnim človeškolevjim mešancem.
|
|
deavtomatizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem ne smemo spregledati, da jezikovna deavtomatizacija pomeni konec koncev tudi miselno deavtomatizacijo - kar z nekoliko drugačnega zornega kota pojasnjuje zapisano misel o relativizaciji ideje (ki jo je treba razumeti v dovolj širokem pomenu) v umetnostnih in oblikovanih neumetnostnih besedilih (na tem mestu se ne morem spuščati v razpravljanje, ali lahko oblikovano neumetnostno besedilo preprosto enačimo z retoričnim neumetnostnim besedilom ali pa tega ne smemo storiti).
|
|
dezintegriracija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilj predmeta je seznaniti študente z globalnim mednarodnim ekonomskim okoljem, jim omogočiti razumevanje temeljnih zunanjeekonomskih tokov med deželami sveta v smislu integriracije in dezintegriracije ter s tega zornega kota razumeti položaj Slovenije v prihodnosti.
|
|
dočutíti |
knjiž. doumeti, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doslutíti |
knjiž., redko dojeti, doumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doumétje |
knjiž. glagolnik od doumeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doumljív |
ki se da doumeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoúmen |
ki se da razumeti na dva ali več načinov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênosmíseln |
ki se da razumeti na en način:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enoúmen |
ki se da razumeti samo na en način:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gučáti |
nar. zahodno hrumeti, bučati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrumênje |
glagolnik od hrumeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrupéti |
knjiž. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izhrúti se |
knjiž. izhrumeti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kapírati |
nižje pog. razumeti, dojeti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
komunikatíven |
1. ki se da razumeti, dojeti; razumljiv, dojemljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nedoumet |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nèdoumljív |
ki se ne da doumeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèrazumét |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nèrazumljív |
1. ki se ne da razumeti, dojeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odgonétiti |
knjiž. razrešiti, doumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pójmiti |
1. knjiž. logično si razlagati, razumeti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pošumévati |
v presledkih šumeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pregléden |
ki se da {z lahkoto} pregledati, razumeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razgonétiti |
knjiž. razrešiti, doumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razumétje |
knjiž. glagolnik od razumeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razumévanje |
glagolnik od razumevati ali razumeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razumljív |
ki se da razumeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skrivnóst |
navadno s prilastkom 1. kar se ne da razumeti, dojeti, pojasniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skrivnósten |
1. ki se ne da razumeti, dojeti, pojasniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šumástiti |
knjiž. glasno šumeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šumênje |
glagolnik od šumeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šumljáti |
narahlo šumeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šumotáti |
knjiž. {pritajeno} šumeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umênje |
glagolnik od umeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uméven |
ki se da razumeti, dojeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapopásti |
star. razumeti, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastopíti |
nižje pog. razumeti, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zašumástiti |
knjiž. glasno zašumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašumljáti |
narahlo zašumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašumotáti |
knjiž. {pritajeno} zašumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|