tújec |
1. kdor je iz tuje dežele, tuje jezikovne skupnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
evrotujec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
netujec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
poltujec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
dihajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Noč je okvir vseh stvari. / Tujec razbira moje oči na drugi / strani ogledala, in dihajoč / nebo kakor jaz v prazno strmi.
|
Jerúzalem |
ekspr., v zvezi ti si edini tujec v Jeruzalemu edini, ki ne ve za ta dogodek, novico; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stránec |
zastar. tujec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tújček |
nav. ekspr. manjšalnica od tujec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tujčín |
zastar. tujec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tujezémec |
knjiž. inozemec, tujec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tujínec |
nar. severovzhodno tujec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|