besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: tri   zadetki: 6.002-6.101



ujédati  1. ekspr. prizadevati si z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ujedljív  1. nav. ekspr. ki si prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulívek  tisk. ulita plošča, narejena po matrici, navadno svinčena; stereotip; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ultrahiter  prid., vir: N; povezave: nova beseda
ultrasuperhiter  prid., vir: I; povezave: najdi.si
upéhati  s priganjanjem k teku, hitri hoji povzročiti pri kom težko dihanje, občutek utrujenosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upóroven  nanašajoč se na električni upor:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urárstvo  urarska obrt, industrija:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uretán  kem. sečnini sorodna spojina, ki se uporablja v farmaciji, kemični industriji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ureznína  med. rana, poškodba, povzročena z ostrim predmetom, rezilom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usekanína  med. rana, povzročena z udarcem z ostrim predmetom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usmerjeválnik  ptt naprava za razvrščanje poštnih pošiljk po poštnih centrih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
usredíščiti  teh. naravnati na skupno središčno os; centrirati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustáti se  nar. izčistiti se, zbistriti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
v  v véja tudi v-ja, triindvajseta črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
válček  ples v tričetrtinskem taktu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vár  elektr. enota za merjenje jalove moči električnega toka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varekína  raztopina natrijevega hipoklorita za odstranjevanje madežev, pranje, beljenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varšavjánka  1. družabni ples v tričetrtinskem taktu, po izvoru iz Poljske:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vátméter  fiz. priprava za merjenje moči električnega toka:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
včŕtati  1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velebister  prid., vir: I; povezave: najdi.si
velecenter  m, vir: N; povezave: nova beseda
vèleodjèm  elektr. odjem velikih količin električnega toka po posebnem režimu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velvetón  tekst. kosmatena in strižena bombažna tkanina v atlasovi vezavi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vêrthajmski  navadno v zvezi verthajmska ključavnica ključavnica, ki jo odpira ključ s simetrično nazobčano brado z več zobci:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vestfálski  zgod., v zvezi vestfalski mir mir, sklenjen leta 1648 ob koncu tridesetletne vojne; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vetrênje  glagolnik od vetriti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vibrafón  muz. glasbilo s kovinskimi ploščicami, na katere se udarja z mehkimi kladivci, in valjastimi električnimi resonatorji pod njimi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vibrátor  teh. priprava, stroj za proizvajanje kratkih, hitrih nihajev, tresljajev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vibrírati  1. nihati, tresti se s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
videocenter  m, vir: N; povezave: nova beseda
videofilter  m, vir: N; povezave: nova beseda
vímperg  um. trikotni gotski okrasni element nad portalom, oknom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vínar  1. nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
víndišarski  v avstrijskem okolju 1. za nasprotnike pripadnosti koroških Slovencev slovenskemu narodu nanašajoč se na Vindišarje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
víndiški  v avstrijskem okolju vindišarski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vinilester  m, vir: N; povezave: nova beseda
víter  -tra; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
vklápljati  1. vzpostavljati {s stikalom} električni tok in s tem omogočati delovanje česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vključeváti  1. vzpostavljati {s stikalom} električni tok in s tem omogočati delovanje česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vkljúčiti  1. vzpostaviti {s stikalom} električni tok in s tem omogočiti delovanje česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vklopíti  1. vzpostaviti {s stikalom} električni tok in s tem omogočiti delovanje česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vólt  fiz. enota za merjenje električne napetosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vóltampêr  elektr. enota za merjenje navidezne moči električnega toka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
voltáža  žarg., elektr. električna napetost, izražena v voltih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vóltméter  fiz. priprava za merjenje električne napetosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vráničnik  bot. rastlina s trirobim ali štirirobim steblom in zelenkasto rumenimi cveti v socvetju, Chrysosplenium; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrísati  1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrisováti  1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati kaj v kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrtéljec  nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi; tripanosoma; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vtìč  priprava, ki se vtakne v vtičnico za povezavo porabnika z električnim omrežjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vtíčnica  priprava, v katero se vtakne vtič za povezavo porabnika z električnim omrežjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzbujálen  elektr. nanašajoč se na povzročanje magnetnega pretoka z električnim tokom:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzbujeválnik  med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; spodbujevalnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzporedíti  1. narediti, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzporéjati  1. delati, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Wánklov  strojn., v zvezi Wanklov motor in wanklov motor motor z notranjim zgorevanjem s tristranskim batom:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
wéngenski  geol., navadno v zvezi wengenski skladi skladi iz srednjega dela triasne dobe v razvoju Alp:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
wêrfenski  geol., navadno v zvezi werfenski skladi skladi iz najstarejšega dela triasne dobe v razvoju Alp:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacvrčáti  oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacvrkútati  oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacvrlíkati  oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi; zacvrčati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zádel  nar. belokranjsko lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe; zatrep:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrobencljáti  ekspr. stopiti s kratkimi, hitrimi koraki; zadrobiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrobíti  1. iti, stopiti s kratkimi, hitrimi koraki:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajedljív  ki si {rad} prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajódlati  v nemškem alpskem okolju zapeti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zájtra  1. star. jutri zjutraj:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakájček  ekspr. otrok, navadno star tri ali štiri leta, ki pogosto vprašuje zakaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaméjec  pripadnik slovenske narodne skupnosti, ki živi za državno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaméjstvo  ozemlje, dežele za državno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko, kjer živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapodíti  1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapŕskati  večkrat s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastanejo kratki, ostri glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaréza  1. ozka, podolgovata odprtina, vdolbina, nastala s potegom, pritiskom z ostrim predmetom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarézati  1. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti ozko, podolgovato odprtino, vdolbino v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarezováti  1. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati ozke, podolgovate odprtine, vdolbine v kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarísati  1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarisováti  1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasékati  1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasekávati  1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasekováti  1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasíkati  1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaslónka  1. film., fot. priprava v objektivu fotografskega aparata, kamere, ki uravnava količino svetlobe, ki jo objektiv prepusti, in povečuje ali zmanjšuje globinsko ostrino slike:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastòp  zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zašpíčiti  pog. ošiliti, priostriti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatrèp  1. grad. lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatréskati  1. brezoseb. povzročiti močne poke ob razelektritvi ozračja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavibrírati  zanihati, zatresti se s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavijáč  zool. 1. nav. mn. nočni metulji z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, Tortricidae:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zéksar  nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev; šestica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zeolít  nav. mn., kem. naravni natrijev ali kalcijev alumosilikat:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgánjati  1. delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da pride več oseb, živali skupaj, na eno mesto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgórnještájerski  nanašajoč se na severni del avstrijske Štajerske:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlogomérje  knjiž. metrika:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmázek  1. ekspr. kar nima jasnih, ostrih obrisov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zoroaster  m, vir: N; povezave: nova beseda
zvóčnik  1. naprava, ki spreminja v zvok električne signale, ustvarjene v mikrofonu ali snemane z gramofonske plošče ali magnetnega traku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žabjelásovka  nav. mn., bot. vodne rastline s tankimi stebli, majhnimi cveti brez cvetnega odevala in listno rožico na vodni gladini, Callitrichaceae; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žárnica  zaprta steklena priprava, ki oddaja svetlobo, če je v njej električni tok:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   5.102 5.202 5.302 5.402 5.502 5.602 5.702 5.802 5.902 6.002



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA