beléženje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Cattafijeva poezija se včasih zdi eklektično beleženje mimobežnih vtisov nekje med hermetizmom in neorealizmom (podobno kot tako rekoč vsa sodobna ital. poezija), vendar neredko osupne z ostro, predirno, skrajno subtilno lucidnostjo (kot »col coltello«, z nožem, cit. pesem Metodologia); trdota kot stržen v naslovu najpomembnejshe zbirke Kost, dusha (L’osso, l’anima, 1964); kot sam pravi, je položaj pesnika preprosto človeški, pesem pa je krvavo eksistencialno dejanje.
blagozveneče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot je dejal, je prvi dan konference skrbno poslušal, danes pa je jasno izrazil stališče Moskve do varnosti v Evropi in svetu - prijazno in blagozveneče, a trdo v svojem bistvu.
|
breztokoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že več kot stoletje se nanaša zaščitne prevleke z ekološko spornimi galvanskimi postopki (npr. trdo kromanje), v uporabi pa je še vrsta drugih postopkov površinske zaščite (breztokovni nanos, eloksacija, plinsko in plazemsko nitriranje itd.).
|
cementít |
metal. spojina železa in ogljika, ki daje jeklu trdoto; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
civilizacijskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Flegov izpovedni svet je zares pester in dotikajoč se večnih problematik eksistencialnosti, civilizacijskosti človeškega bitja, v svoji sporočilnosti oddaja pesimizem, a hkrati upanje, posega v trdo realnost in hkrati ustvarja idilično poetiko lepote bivanja.
|
čáka |
1. nekdaj visoko, trdo vojaško pokrivalo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
deionizator |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Trdoto vode naj bi se dalo znižati tudi z deionizatorjem.
|
dekonstruktor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od Kazuhise, ki je po stroki dekonstruktor, so tudi kuharji Menze pričakovali odmerek švasanja, prejeli pa nič več kot zanimivo, z jesensko domačico še posebej psihedelično razdiranje ustaljenih shem, tudi countryja in rokerske simfonike, prečeno z občasnim klanjem trdovratnih svinj, ki ga je študiozni Japonec izvabljal iz daksofona, lesenega glasbila, ki ga je patentiral Hans Reichel in se je tokrat izkazalo za verno oponašalo glasov sesalcev in višjih primatov.
|
diftongičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaže, da jih je določal po »splošnem govornem vtisu« (označuje jih takole: Dolenjci vlečejo, Kraševci govore trdo, Korošci surovo itd.) kot posledici različnih glasovnih in prozodičnih prvin oziroma različne razvrstitve prozodičnih prvin v njih sestavih (npr. naglasnega mesta, kakovostnih in kolikostnih ter tonemskih nasprotij, monoftongičnosti in diftongičnosti e-jevskih in o-jevskih samoglasnikov), pa tudi različne podobe (izvirne, neizvirne) besedišča.
|
dvainštiridesetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ilkleyska ekipa je igrala dobro, čeprav se ni mogla primerjati z nami, ki smo trdo vadili cel mesec in zadeli dvainštiridesetkrat.
|
éstrih |
grad. kompaktna obloga tal, ki se kašasto nanese na trdo podlago in se nato strdi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
frésko |
tekst. volnena tkanina iz trdo sukane preje, tkana v platneni vezavi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gravêr |
kdor vrezuje črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gravírati |
vrezovati črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
grenadín |
tekst. preja iz naravne svile, trdo sukana iz več niti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jêdrce |
notranji, užitni del nekaterih sadov, ki imajo trdo, olesenelo lupino:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
karborúnd |
teh. zelo trdo brusilno sredstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klìk |
posnema glas pri udarcu, trku ob trdo snov:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kosténec |
nar. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje; koščak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
koščák |
1. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kúkec |
1. zool. hrošč, katerega ličinka dela rove v suhem lesu; trdoglav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
labradórec |
srednje velik lovski pes črne, rjave, umazano bele barve s plosko visečimi uhlji in kratko, gosto, trdo dlako:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
lájka |
delovni severni pes z gosto in trdo dlako ter s košatim, zavitim repom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
Móhsov |
min., v zvezi Mohsova trdotna lestvica razvrstitev, vrsta določenih mineralov, po kateri se določa stopnja trdote; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naškróbiti |
prepojiti s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
netrd |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
okrepenélost |
knjiž. trdost, otrplost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
otrdíti |
1. narediti, da postane kaj trdo, trše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pájčevnica |
anat. ovojnica osrednjega živčevja med trdo mreno in žilnico; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pènk |
posnema visok glas pri udarcu, trku ob trdo snov:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pìk |
posnema odsekan glas pri udarcu, trku ob trdo snov:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plènk |
posnema glas pri udarcu, trku ob trdo snov:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plìnk |
posnema visok glas pri udarcu, trku ob trdo snov:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pólcilínder |
trdo, zgoraj izbočeno moško pokrivalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
poškróbiti |
prepojiti s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prekalíti |
s kaljenjem doseči največjo možno trdoto jekla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prekaljeváti |
s kaljenjem dosegati največjo možno trdoto jekla:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razkalíti |
narediti, povzročiti, da kaljeno jeklo ni več {tako} trdo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
roženína |
trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase; roževina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
roževína |
trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sijájnik |
min. rudnina svetle barve s kovinskim sijajem in nizko trdoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skrepenélost |
knjiž. trdost, otrplost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sŕšast |
1. ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sršát |
ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
steptáti |
1. s teptanjem narediti kaj trdo, sprijeto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stŕda |
redko trdo, močno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
strdíti |
narediti, da postane kaj trdo, trše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
strjeváti |
delati, da postane kaj trdo, trše:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
škróbiti |
prepajati s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
terakóta |
neloščena, zelo trdo žgana glina rdečkasto rjave barve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tík |
kratek, šibek glas pri udarcu, trku ob trdo snov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tìk |
posnema kratek, šibek glas pri udarcu, trku ob trdo snov:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trdín |
star. trdoglavec, svojeglavec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trdína |
redko trdoglavec, svojeglavec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
trdíti |
delati, da postane kaj trdo, trše:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
vgravírati |
vrezati črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadŕtež |
slabš. trdovraten, zagrizen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadŕtost |
slabš. trdovratnost, zagrizenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagáman |
nižje pog. 1. neumen, tog, trdovraten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagámanec |
nižje pog. neumen, tog, trdovraten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagámanost |
nižje pog. neumnost, togost, trdovratnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgáziti |
1. z gaženjem narediti kaj sprijeto, trdo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zookloréla |
bot. enocelična alga, ki živi v sožitju z nekaterimi živalmi, zlasti s spužvami in trdoživnjaki, Zoochlorella; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žímavec |
srednje velik lovski pes z ostro, trdo dlako:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |