tožíti |
1. sporočati komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dotožíti |
-tóžim; dov., vir: B; povezave:
|
iztožíti |
s tožbo doseči, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natožíti se |
-tóžim se; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
ne obtožiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
obtožíti |
narediti, imeti koga za krivega česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
otožíti se |
otóžim se; dov., vir: B; povezave:
|
potožíti |
zaupati komu svoje težave, skrbi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritožíti se |
1. sporočiti, izraziti pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razotóžiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
raztožíti |
knjiž. razžalostiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
samoobtožiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
sòobtožíti |
skupaj s kom obtožiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sòzatožíti |
-tóžim; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
stožíti se |
s smiselnim osebkom v dajalniku postati otožen, ganjen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vtožíti |
vtóžim; dov., vir: B; povezave:
|
zatožíti |
1. sporočiti komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zotóžiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
inkriminírati |
knjiž. obdolžiti, obtožiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztožítev |
glagolnik od iztožiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztožljív |
jur. ki se da iztožiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jadikováti |
knjiž. tožiti, tarnati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jámrati |
nižje pog. tožiti, tarnati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lamentírati |
ekspr. tožiti, tarnati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèiztožljív |
jur. ki se ne da iztožiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obtôžba |
1. glagolnik od obtožiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
okrivíti |
knjiž. obdolžiti, obtožiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
potárnati |
krajši čas tožiti, tarnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pravdáriti se |
star. tožiti se, tožariti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
právdati se |
star. 1. tožiti se, tožariti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pričŕniti |
nar. dolenjsko povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga; očrniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
reklamírati |
javiti, sporočiti proizvajalcu, trgovcu, da kaj nima zaželenih lastnosti, pritožiti se:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
špêcati |
žarg. tožiti, ovajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tántigovati |
nar. dolenjsko tožiti, tarnati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
togováti |
zastar. žalovati, tožiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tožáriti |
ekspr. večkrat, pogosto tožiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tožbáriti se |
star. tožiti se, tožariti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
toževáti |
star. tožiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tugováti |
star. žalovati, tožiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašpêcati |
žarg. zatožiti, ovaditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|