cvetíčica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Serce moje ni gredica, / Kjer "cvetičice cvetó;" / Kjer "šumljá hladna vodica, / Drobne tičice pojó."
desetíčica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
dostíči |
-stížem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
izplatíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
iztíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
kartičin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
kítičica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
kmetíčica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
kmetíčin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
kolotíčiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
kosmatičica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
krasotíčica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
krotíčiti |
redko krotovičiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
krtíči |
-ev; m mn., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
krtíčiti se |
-im se; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
lepotíčica |
šalj. lepotica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lepotíčin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
lepotíčiti |
krasiti, lepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mátičin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
motíčica |
manjšalnica od motika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
motíčišče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
mútičin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
nalepotíčiti |
okrasiti, olepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
napotíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
okratičiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
olepotíčiti |
okrasiti, olepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
omatíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
opotíčiti |
nar. namazati z nadevom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oprtíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
petíčica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
plastičístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
platíčiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
pletíčiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
pofrtíčiti se |
nav. 3. os., pog., ekspr. ne čisto posrečiti se, izjaloviti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
polepotíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
potíčica |
ekspr. manjšalnica od potica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
povítičica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
povítičika |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
prelepotíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
prihrbtíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
prótičinítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
|
protíčiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
ptíčica |
manjšalnica od ptica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ratíči |
-ev; m mn., vir: B; povezave:
|
razplatíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
repatíčica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
rtíči |
nar. gorenjsko kratke sani za spravljanje lesa, sena v dolino:; m mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rútičin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
sfrtíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
sprelepotíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
stíčič |
prisl., vir: B; povezave:
|
stíčina |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
stičíšče |
1. kraj, prostor, kjer se kaj stika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stičiščen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
svastíčič |
-a; m, vir: B; povezave:
|
ščetíčica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
tatičin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
tetíčica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
têtičič |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
trobéntičin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
ukrotíčiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
uvrstíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
vrstíčiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
vrtíčiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zastíčiti |
grad. obdelati stike med zidaki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zatíčinski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
zatíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zlepotíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
antimonarhičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cel snop redefinicij, s katerimi se srečujemo na koncu 18. in v začetku 19. stoletja, je sicer res mogoče razumeti kot posledico političinih, zlasti antiteoloških, antiklerikalnih in antimonarhičnih stališč, vendar ta stališča močno presegajo in jih ni mogoče zvesti nanje, zato pa usodno zaznamujejo intelektualno življenje v stoletjih, ki sta sledili.
|
antinormalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Film Kralj je živ, v katerem skupina stresnih turistov obtiči v namibijski vasi (med njimi je tudi Brion James), je narejen po zakonih danske Dogme ("Dogma 4"), ki skuša film očistiti vse artificielnosti (brez umetne svetlobe, brez kostumov, brez scenografije, brez muzike, brez efektov, brez žanrskih idiomov ipd.), toda še bolj zvesto Dogmi sledi Julien oslovski deček, brutalna, amalgamska, nihilistična, antinormalna groteska o incestuoznem shiziču, ki jo je režiral Harmony Korine (Gummo) in ki - kot trdi Vlado Škafar - ob Idiotih najbolje ujame duha Dogme.
|
armagedon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In vsi tisti čudoviti, spektakularni, vizualno impresivni, apokaliptični digitalni kadri, ki ste jih videli v Armagedonu, Zadnjem udarcu in Twisterju - vse se ruši, vse leti - so zdaj na voljo najprej v hurikanskem Los Angelesu (adijo, Hollywood!), potem pa še v ledenem New Yorku, kjer obtiči tudi Quaidov sin (Jake Gyllenhaal).
|
basidiokarp |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri njih dvojedrni (dikariotski) sekundarni micelij proizvede basidiokarp (t.j. gobo) kjer prihaja do singamije med jedri celic v soseščini na lističih.
|
berič |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
star.: "Le poskusi naj!" zapreti grofu Šimekov Tone, "takoj si pripravim kosó in skujem iz črtala sulico, potem se bode pa že pokazalo, kedo bode zmagal: kmetiči ali beriči!"
|
bíren |
bot., v zvezi birni plod plod, nastal iz cveta z več pestiči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
connecticutski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
No, Beverly Donofrio, bejba, ki jo igra v soap dramediji Fantje mojega življenja, pri petnajstih zanosi, se poroči z zabušantsko zgubo (Steve Zahn) in obtiči v malem, zakotnem, jebenem, dolgočasnem, proletarskem connecticutskem mestu, iz katerega je hotela zbežati, ker čuti nekaj več.
|
cotìč |
-íča; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
čèf |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Drugod po Sloveniji delajo ptiči: čiv, čiv, čiv? V Ljubljani pa: čef, čef, čef.
číčkati se |
slabš. lepšati se, lepotičiti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
číps |
na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti; krompirjevi lističi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dikariotski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri njih dvojedrni (dikariotski) sekundarni micelij proizvede basidiokarp (t.j. gobo) kjer prihaja do singamije med jedri celic v soseščini na lističih.
|
drobeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
toda dragi moji kaj ste iskali / takrat na pozabljenih poteh od obale do obale / ob rtičih kjer se grebeni hladne vode / mešajo s hrepenenjem po soncu / drobečim se kos za kosom v zamolkle globine / jantarskega večera / kaj ste iskali na tistih poteh / razprostrtih ob boke neizprosnega pričakovanja
|
hitič |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
ihnévmon |
zool. zlasti v severni Afriki živeča majhna zver, ki se hrani s kačami, ptiči, Herpestes ichneumon; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izbíjati |
1. z udarjanjem spravljati kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izbíti |
1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izdírati |
z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izdréti |
z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
izluščeváti |
spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči; luščiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izpulíti |
1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kljún |
1. prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kompletič |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
lepotíčenje |
glagolnik od lepotičiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
letávina |
nar. zahodno živali, ki letajo, zlasti ptiči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
letéčina |
star. živali, ki letajo, zlasti ptiči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |