besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ter   zadetki: 10.922-11.021



trosóvnik  bot. organ, v katerem nastajajo trosi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trošíti  delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trótovec  čeb. čebelja družina, v kateri matica ali čebele zalegajo neoplojena jajčeca:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trotovína  čeb. celice, v katerih se razvijajo troti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trubariána  lit. Trubarjeva dela in literatura o Trubarju:; s mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trúp  1. osrednji, največji del človeškega ali živalskega telesa, s katerim se vežejo glava in okončine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕzalica  muz. ploščica, s katero se s trzljaji igra na glasbilo s strunami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túbus  1. fiz. znotraj počrnjena cev optičnih priprav, v kateri so leče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tùintàm  1. na nekaterih mestih, po nekaterih krajih:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tuljáva  1. navadno cevasta priprava z višjima robovoma, na katero se kaj navija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tváren  knjiž. 1. snoven, materialen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvarína  knjiž. 1. snov, materija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvarínski  knjiž. snoven, materialen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvarívo  redko snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvárnost  knjiž. snovnost, materialnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvorívo  1. knjiž. snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubéžništvo  dezerterstvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubirálka  muz. ozka, podolgovata deščica na godalih in brenkalih, ob katero se s prsti pritiskajo strune in s tem spreminja višina tonov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubistríti se  postati bister, zelo prozoren:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uganíti  1. ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugíbati  1. prizadevati si ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
újec  star. materin brat, stric {po materini strani}:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ujédanka  um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo; jedkanica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
újna  star. 1. materina sestra, teta {po materini strani}:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulékniti se  ukriviti se, upogniti se navznoter v ledvenem delu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulívek  tisk. ulita plošča, narejena po matrici, navadno svinčena; stereotip; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
último  igr., pri taroku igra, pri kateri se mora napovedana karta izigrati v zadnjem vzetku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umételnik  1. star. strokovnjak, mojster:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
umetníja  1. dejanje, za katero je potrebna velika spretnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umétnost  1. dejavnost, katere namen je ustvarjanje, oblikovanje del estetske vrednosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
unanimízem  lit. francoska literarna smer v začetku 20. stoletja, ki prikazuje posamezne človeške usode, vpletene v družbeno in duševno življenje množice, kolektiva; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
undécima  muz. interval v obsegu enajstih diatoničnih stopenj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
únimog  terensko vozilo, ki se uporablja v različne namene:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unitárec  1. rel. pripadnik katerekoli verske sekte, ki je proti dogmi o sv. Trojici:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upleníti  1. nasilno vzeti materialne dobrine:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uplinjáč  strojn. priprava pri motorjih z notranjim zgorevanjem, v kateri se meša hlapljivo gorivo z zračnim tokom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnaválen  s katerim se kaj uravnava:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnoteževáti  1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnotéžiti  1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnovésiti  1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnovéšati  1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urologíja  veda o mokrilih pri moških in ženskah in o spolovilih pri moških ter o njihovem zdravljenju; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urópati  nasilno vzeti materialne dobrine:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urtikárija  med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, rdeče obrobljeni izpuščaji; koprivnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usóda  1. kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspéšnica  v določenem času najbolj uspelo delo, navadno literarno:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usposóbljenosten  šol., navadno v zvezi usposobljenostni izpit nekdaj izpit, s katerim učitelj začetnik dokaže usposobljenost za poučevanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ústnik  priprava cevkaste oblike, v katero se da cigareta, cigara:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustrahoválen  s katerim se ustrahuje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uščíp  stisk manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov, s katerim se povzroča bolečina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utilitarízem  1. filoz. filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja, moralnega vrednotenja korist:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrakvíst  1. pripadnik zmerne smeri husitstva, katere pripadniki zahtevajo obhajilo pod obema podobama:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrakvízem  1. zmerna smer husitstva, katere pripadniki zahtevajo obhajilo pod obema podobama:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utripálnica  anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, arterija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utŕžen  papir., navadno v zvezi utržna dolžina dolžina prosto obešenega papirnatega traku, pri kateri se ta zaradi lastne mase utrga; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvár  metal. del osnovnega materiala, ki se pri varjenju stali:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvíhati  zavihati navznoter:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvíhniti  1. zavihniti navznoter:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvòj  knjiž. zavoj navznoter:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
v  I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka vá-, 1. za izražanje usmerjenosti navznoter:; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vábec  1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privablja druge živali; vabnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vabílen  s katerim se vabi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vábljenik  lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vábnica  lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vábnik  1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vagína  anat. cevasti del spolnega organa, ki poteka od zunanjega spolovila do maternice; nožnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vagonét  žarg., grad., mont. ozkotirni voziček za prevažanje premoga, gradbenega materiala; vagonček:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valát  igr. igra pri taroku, pri kateri je treba dobiti vse vzetke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valét  v nekaterih deželah sluga, služabnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valovít  1. na katerem so valovi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vàmp  1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vaníljevec  tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi, katere posušeni plodovi se uporabljajo kot dišava:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vár  teh. strjen material, ki je pri varjenju zmehčan ali staljen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varánt  jur. del listine, s katerim se potrdi zastavitev uskladiščenega blaga; zastavnica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varieté  v nekaterih deželah gledališče z raznovrstnim zabavnim programom, sestavljenim iz glasbenih, plesnih, akrobatskih točk:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varovánec  1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varovánka  1. mladoletnica, za katero skrbi varuh:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várpa  zlasti v švedskem okolju {športna} igra, pri kateri se mečejo zaobljeni kamni ali tem podobni izdelki iz kovine h klinu v oddaljenosti 20 m:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vás  navadno manjše naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vát  fiz. enota za merjenje moči ter toplotnega in energijskega toka:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
vazektomíja  med. odstranitev semenovoda zaradi sterilizacije; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbóčiti  dati čemu navzdol, navznoter ukrivljeno obliko:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbókel  ki ima navzdol, navznoter ukrivljeno obliko:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vboklína  prostor, nastal z ukrivljenjem površine navzdol, navznoter:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdólbenka  um. grafična tehnika, pri kateri se lik upodablja z dolbenjem, poglabljanjem osnovne ploskve:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdóva  žena, katere mož je umrl in se ponovno ne poroči:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčpotéznik  šah. problem, pri katerem je treba v več potezah dati mat; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčrazréden  1. šol., v zvezi večrazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci več razredov, letnikov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčzbórje  muz. kompozicijska tehnika, pri kateri je zbor razdeljen na dva ali več manjših zborov; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèleizdája  jur., v nekaterih državah kaznivo dejanje zoper najvišje organe oblasti, državno ureditev, varnost države:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèleizdajálec  jur., v nekaterih državah kdor naredi kaznivo dejanje veleizdaje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèleizdájstvo  jur., v nekaterih državah veleizdajalsko dejanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velélnica  lingv. medmet, s katerim se zapoveduje, spodbuja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèlemolékula  kem. molekula, katere masa je večja kot deset tisoč; makromolekula:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèleposést  v nekaterih deželah veleposestvo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèleposéstnik  v nekaterih deželah lastnik veleposestva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèleposéstvo  v nekaterih deželah zelo veliko kmetijsko posestvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velesêjem  velika prireditev, navadno mednarodna, na kateri se razstavlja določeno blago in sklepajo pogodbe o nakupu, prodaji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèleslálom  šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po strmini med redko postavljenimi vratci:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèletrgóvec  v nekaterih deželah lastnik veletrgovine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   10.322 10.422 10.522 10.622 10.722 10.822 10.922 11.022 11.122 11.222  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA