besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: tekoče   zadetki: 109



tekočekristalen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
tekóče -čna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si.
mehkotekóče -čna -o; prid., vir: B; povezave:
utekoče prid., vir: N; povezave: nova beseda
akumulativa  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: To je sumarnik popisnih listov in akumulativa omrežja in naprav do tekočega leta po vseh sistemih.
antekubitalen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vbrizg - spravljanje kaj tekočega v močnem curku v kaj: injekcija; antekubitalni vbrizg je vbrizg v veno v komolčni jamici: antekubitalna aplikacija, antekubitalna injekcija.
apreciirati  nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kljub temu pa je potrebno omeniti, da je realni devizni tečaj apreciiral, kar se je odrazilo na tekočem računu plačilne bilance, ki je beležil precej velik deficit.
avtologen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pri avtologni presaditvi bolniku presadimo njegove lastne matične celice, ki smo jih prej zbrali in shranili v tekočem dušiku.
ažúren  adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
à jour  pog. brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
biometanol  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tekoče gorivo: biometanol in bioetanol; kot energent pridobljen iz bio mase
bitumenizacija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Solidification - strjevanje. Postopek, s katerim obdelamo in utrdimo plinaste ali tekoče radioaktivne odpadke v trdno stanje z namenom, da dobimo mehansko stabilen material, s katerim je mogoče lažje ravnati in ima manjšo disperzivnost radionuklidov. Npr. kalcinacija, bitumenizacija, sušenje, cementiranje, osteklenjevanje.
blagovnostoritven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Glede na omenjene projekcije blagovnostoritvenih tokov pa bo saldo tekočega računa plačilne bilance izkazoval primanjkljaj v vrednosti 170 milijonov USD ali 0.8% BDP.
brezcéličen  -čna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: V brezceličnem bakteriocinskem pripravku, pridobljenem iz tekočega gojišča, nismo ugotovili bakteriocinske aktivnosti.
cinabariten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prikazi rudarjenja skozi pet stoletji, jamska kapela Sv. trojice kapljice edine tekoče kovine na svetu, živordeča cinabaritna ruda, srečanje z nagajivim jamskim škratom, spust po stopnicah v globje dele jame, ropot strojev in počitek na rudarski klopci so nepozabna doživetja v idrijskem rudniku.
disperzíja  1. kem. zmes razpršene trdne, tekoče ali plinaste snovi in druge snovi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dobroimétje  fin. imetje na tekočem računu ali na žiro računu:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
erozíja  1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
eskalátor  teh. stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; premične stopnice, tekoče stopnice:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fluviálen  geogr. nanašajoč se na delovanje tekoče vode, rečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fluvioglaciálen  geol. nanašajoč se na delovanje tekoče vode v ledeni dobi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frakcionírati  fiz. postopno ločevati tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ali različne topnosti:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
góst  1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hlapéti  spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbrízgati  v močnem curku spraviti kaj tekočega iz česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbrizgávati  v močnem curku spravljati kaj tekočega iz česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbrízgniti  v močnem curku izpustiti kaj tekočega iz česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izhlapéti  spremeniti se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izhlapévati  spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izlíti  1. spraviti kaj tekočega iz česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izlívati  1. spravljati kaj tekočega iz česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izparéti  spremeniti se iz tekočega stanja v plinasto pri vrelišču:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izparévati  1. spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri vrelišču:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izpáriti  povzročiti, da se kaj spremeni iz tekočega stanja v plinasto:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izpralína  geol. osamljena skala, ki je ostala kljub delovanju tekoče vode; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izprhávati  s prhanjem spravljati {kaj tekočega} iz ust, nosa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izsŕkati  1. s srkanjem spraviti kaj tekočega iz česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izsrkávati  s srkanjem spravljati kaj tekočega iz česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztákati  spravljati kaj tekočega iz česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztočíti  1. spraviti kaj {tekočega} iz česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izžémati  1. s stiskanjem spravljati kaj tekočega iz česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izžéti  1. s stiskanjem spraviti kaj tekočega iz česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kondenzácija  prehajanje iz plinastega stanja v tekoče, utekočinjanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
kondenzírati  teh. 1. povzročati prehajanje iz plinastega stanja v tekoče, utekočinjati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mázati  1. nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nalívati  1. spravljati kam kaj tekočega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
namázati  1. nanesti na kaj tanko plast mastne ali tekoče snovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naplavína  plast peska, proda, zemlje, nastala zaradi naplavljanja, nanašanja {tekoče} vode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasipína  plast peska, proda, mivke, nastala zaradi nasipanja {tekoče} vode, vetra:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natákati  1. spravljati kam kaj tekočega, zlasti pijačo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natírati  z drgnjenjem nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natočíti  1. spraviti kam kaj tekočega, zlasti pijačo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natréti  1. z drgnjenjem nanesti tanko plast mastne ali tekoče snovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odkladnína  plast peska, proda, zemlje, nastala zaradi odlaganja {tekoče} vode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odtákati  spravljati kaj tekočega iz česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
padavína  nav. mn. voda v tekočem ali trdnem stanju, ki pada iz oblakov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pomázati  1. nanesti tanko plast mastne ali tekoče snovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prečŕpati  s črpanjem spraviti kaj tekočega na drugo mesto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prečrpávati  s črpanjem spravljati kaj tekočega na drugo mesto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prelíti  1. z vlivanjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prelívati  1. z vlivanjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prestréči  1. narediti, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbere:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prestrézati  1. delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pretákati  1. s točenjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pretekóč  -a -e; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
pretočíti  s točenjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pŕhati  1. s silo izpuščati {kaj tekočega} iz ust, nosu, da nastajajo kratki, ostri glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pŕhniti  1. s silo izpustiti {kaj tekočega} iz ust, nosu, da nastane kratek, oster glas:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prostotekoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
razlíti  1. nehote spraviti kaj tekočega iz posode na večjo površino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razlívati  1. nehote spravljati kaj tekočega iz posode na večjo površino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razprševáti  1. delati iz česa tekočega, sipkega drobne kapljice, delce:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razpršíti  1. narediti iz česa tekočega, sipkega drobne kapljice, delce:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
raztalíti  1. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rédek  1. ki je bolj v tekočem kot v trdnem stanju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sól  kem. koloidna snov v tekočem stanju, ki vsebuje mnogo vode:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
srébati  spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo šumeči glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srebljáj  količina česa tekočega, ki se naenkrat srebne:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srébniti  spraviti v usta kaj tekočega in požreti ob hkratnem potegu zraka vase, pri čemer nastanejo šumeči glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕkati  1. spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo sikajoči glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srkljáj  količina česa tekočega, ki se naenkrat srkne:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕkniti  spraviti v usta kaj tekočega in požreti ob hkratnem potegu zraka vase, pri čemer nastanejo sikajoči glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stalíti  1. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stŕdek  strjeni del tekoče snovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tablíranje  gastr. obdelava gosto tekočega kuhanega sladkorja, čokoladnih mas za prelive, glazure na marmorni plošči:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
talíti  1. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tekóčnost  lastnost, značilnost tekočega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
točíti  1. spravljati kam kaj tekočega, zlasti pijačo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upáriti  z dovajanjem toplote pri vrelišču povzročiti, da snov preide iz tekočega stanja v plinasto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upárjati  z dovajanjem toplote pri vrelišču povzročati, da snov prehaja iz tekočega stanja v plinasto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uplíniti  spremeniti iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uplínjati  spreminjati iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uplinjeváti  spreminjati iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utekočíniti  1. spremeniti iz plinastega stanja v tekoče:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utekočínjati  1. spreminjati iz plinastega stanja v tekoče:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbrízgati  v močnem curku spraviti kaj tekočega v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbrizgávati  v močnem curku spravljati kaj tekočega v kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbrízgniti  v močnem curku spraviti kaj tekočega v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vlíti  1. spraviti kaj tekočega v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vlívati  1. spravljati kaj tekočega v kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

1 101  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA