|
uspévati |
1. s svojim delom, prizadevanjem dosegati take rezultate, kot se želi, pričakuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utéha |
kar deluje, vpliva na koga tako, da preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
válček |
ples v tričetrtinskem taktu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valíti |
1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vàlje |
nar. takoj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
váren |
1. navadno v povedni rabi ki je v takem stanju, položaju, da mu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
varšavjánka |
1. družabni ples v tričetrtinskem taktu, po izvoru iz Poljske:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
včàsi |
nar. severovzhodno takoj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdéti |
1. deti kaj v uho šivanke tako, da pride skozi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdévati |
1. dajati kaj v uho šivanke tako, da pride skozi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verížkati |
obrt. šivati krojene dele pletenin tako, da gre igla pri vsakem vbodu skozi petlji delov, ne da bi prebodla njune niti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vgozdíti |
narediti, da kaj pride v tak položaj kot zagozda:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vídrast |
tak kot pri vidri:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vijáčiti |
rib. loviti ribe tako, da se vržena vaba vleče k sebi z navijanjem vrvice na {ribiško} kolesce:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vinovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za pretakanje vina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vléčnica |
1. žičnica na smučišču, ki vleče smučarje navkreber tako, da drsijo s smučmi po snegu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vódnikovski |
tak kot pri Vodniku:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
voléj |
šport., pri nogometu položaj leteče žoge, preden se dotakne tal:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
voltairjánski |
tak kot pri Voltairu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
voltairovski |
tak kot pri Voltairu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
voyeurízem |
med. bolezensko nagnjenje k spolnemu uživanju z opazovanjem spolnega občevanja drugih, delov telesa oseb drugega spola ali z gledanjem takih fotografij; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vplív |
1. tako delovanje na koga, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vplívati |
1. delovati na koga tako, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtávka |
1. igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vrvívka |
vsak od navadno sedmih nizkih spevov, ki jih pojejo za tako petje gojeni kanarčki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vtekniti |
dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vtìč |
priprava, ki se vtakne v vtičnico za povezavo porabnika z električnim omrežjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vtíčnica |
priprava, v katero se vtakne vtič za povezavo porabnika z električnim omrežjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vtík |
glagolnik od vtakniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdólž |
vzporedno z daljšo stranjo, osjo predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdólž |
z rodilnikom za izražanje vzporednosti z daljšo stranjo, osjo predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzgledováti se |
delati, ravnati tako, kakor se vidi pri kom drugem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wagnerjánski |
tak kot pri Wagnerju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wildovski |
tak kot pri Wildu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrazgotíniti se |
nav. 3. os., med. zaceliti se tako, da nastane brazgotina:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagólsniti se |
nar. zatakniti se, zaustaviti se {v grlu}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagóltniti se |
ekspr. zatakniti se, ustaviti se {v grlu}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajáhati |
1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakáčiti |
knjiž. zapeti, zatakniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakleníti |
dati mehanizem ključavnice v tak položaj; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklèp |
1. zapiralo, pri katerem se zapirajoči element zapne, zatakne za kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklépati |
dajati mehanizem ključavnice v tak položaj; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakotalíti |
narediti, da se kaj premika po površini tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakresáti |
udariti s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrêsniti |
udariti s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zakríti |
1. z namestitvijo, postavitvijo kakega neprozornega predmeta, telesa tako, da je kaj glede na mesto gledanja za njim, narediti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrívati |
1. z namestitvijo, postavitvijo kakega neprozornega predmeta, telesa tako, da je kaj glede na mesto gledanja za njim, delati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaljubíti se |
1. priti v stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanesênec |
kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanesenják |
kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapahníti |
1. dati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapahováti |
dajati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapečátiti |
1. dati, pritisniti pečat, zlasti za dokaz nedotaknjenosti zapore:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapénjati |
dajati kaj v tak položaj, da kaj povezuje ali pritrjuje k čemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapéti |
1. dati kaj v tak položaj, da kaj povezuje ali pritrjuje k čemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapík |
1. etn., pri lovljenju dogovorjeno mesto, ki se ga bežeči dotakne, da je varen pred lovečim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapírati |
1. dajati kaj v tak položaj; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapísati |
1. s pisanjem dati čemu tako obliko, da se lahko ohrani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapisováti |
1. s pisanjem dajati čemu tako obliko, da se lahko ohrani:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapogíbati |
1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapogníti |
1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapréti |
1. dati kaj v tak položaj; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasítiti |
1. narediti, povzročiti, da postane kdo tako sit, da mu je hrana odveč, nezaželena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasršáti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasršéti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastaréti |
postati tak, da ni več v skladu; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastarévati |
postajati tak, da ni več v skladu; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastopíti |
knjiž., z dajalnikom, navadno v zvezi zastopiti pot zastaviti, zapreti komu pot tako, da se stopi predenj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastrelíti |
lov. raniti s strelom tako, da se ranjena žival ne najde:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrújiti |
knjiž. začeti teči, pretakati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvaljkáti |
premakniti dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zatekniti |
dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatìč |
1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatík |
1. glagolnik od zatakniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatikálo |
navadno podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da prepreči gibanje, premikanje česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatólči |
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕgati |
1. raztrgati kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrkljáti |
narediti, da se kaj premika po površini tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavalíti |
1. premakniti predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavézniti |
zakriti s čim tako, da se povezne:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaživéti |
1. s prislovnim določilom začeti živeti tako, kot izraža določilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zelèn |
1. ki je take barve kot trava ali {mlado} listje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgléden |
ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti v taki meri, da je vreden zgledovanja, posnemanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgledováti se |
1. delati, ravnati tako, kakor se vidi pri kom drugem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgôrajšnji |
star. ki je v dotakratnem besedilu že napisan; zgornji, prej naveden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zíbelka |
1. posteljica za dojenčka, narejena tako, da se lahko ziblje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlatobárven |
take barve kot zlato; zlat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
značílen |
1. ki stvar, osebo določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znáčka |
1. majhen, ploščat kovinski predmet z {reliefno} podobo ali napisom, ki se zatakne, pripne na oblačilo, klobuk:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zobáti |
1. jesti zrnato hrano tako, da se s kljunom, z gobcem pobira posamezna zrna:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zolájevski |
tak kot pri Zolaju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zráven |
z rodilnikom 1. za izražanje položaja v bližini česa ali premikanja v tak položaj:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvodník |
kdor posreduje pri prostituciji tako, da za plačilo išče stranke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvrstíti |
narediti, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvŕščati |
1. delati, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žélvast |
tak kot pri želvi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žémljast |
tak kot pri žemlji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žiráfast |
ekspr. tak kot pri žirafi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žmèk |
nar. vzhodnoštajersko lesena matica, pretaknjena skozi luknjo v tramu na vrhu stiskalnice; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
župánčičevski |
tak kot pri Župančiču:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1.215 1.315 1.415 1.515 1.615 1.715 1.815 1.915 2.015 2.115