besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: svet   zadetki: 1.601-1.700



dvookroglast  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Življenje tod niti ni bilo slabo, saj smo imeli obilo hrane, vode na pretek in tudi tako mrzlo ni bilo, pa vendar smo si želeli vrniti v svet, kjer obstajajo pravokotne škatle z gibljivimi lutkami, kjer obstajajo dvookroglasti ali štiriokroglasti konji in kjer smo zapustili naše zveri.
dvopodročen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Dvopodročna avtomatska klimatska naprava je lahka za upravljanje, njene nastavitve pa lahko spremljamo na dobro osvetljenem zaslonu poleg stikal.
dvopoložajen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Odložišča: zaprt, zaklenljiv, osvetljen in ohlajen predal pred sovoznikom; koš za smeti na sredinski konzoli; zaprt in ohlajen predal med prednjima sedežema (hkrati dvopoložajna opora za roke); držalo za pijačo med sedežema; odprti predali v stranskih vratih; žepa na hrbtiščih prednjih sedežev.
dvorján  nekdaj vladarjev svetovalec, spremljevalec, ki živi stalno na dvoru:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvózbórničen  ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov; dvodomen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
džihád  publ. vojna muslimanov proti tistim, ki ne priznavajo islama, sveta vojna:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
džogi  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Načelo Božanske iskre (atme) je v vseh bitjih enako, pa naj si bo v jogiju (kdor se je odrekel posvetnemu življenju), bhogiju (uživaču), džogiju (romarju) ali viragiju (kdor je brez želja).
džúngla  1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksegéza  knjiž. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksemplifikácija  knjiž. osvetlitev, pojasnitev s primeri ali argumenti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekspêrt  strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke, izvedenec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekstáza  duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekstínkcija  fiz. oslabitev svetlobe pri prehodu skozi snov; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekstravertíran  psih. usmerjen v zunanji svet:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eléktroluminiscénca  fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom električnega toka; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
Elíjev  elektr., v zvezi Elijev ogenj in elijev ogenj svetlikanje na strelovodu zaradi razelektrenja ob nevihti; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
empiriokriticízem  filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
encíklika  rel. papeževo pismo o verskih, moralnih vprašanjih, namenjeno škofom in vernikom vsega sveta; okrožnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enobé  pog., kratica narodnoosvobodilni boj {jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno}:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênodómen  1. ki sestoji iz enega posvetovalnega ali zakonodajnega telesa, doma:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enolómen  min. ki v vseh smereh enako lomi svetlobo; optično izotropen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epistolár  rel. zbirka odlomkov iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eshatologíja  filoz. nauk o zadnjih ciljih življenja in sveta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etiolírati  bot. nenormalno se razvijati in postajati bled zaradi pomanjkanja svetlobe pri rasti:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evharistíja  rel. tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve, sveto rešnje telo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
farál  nar. zahodno svetilka na plin ali petrolej:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
farónika  etn., v zvezi riba faronika, po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fenomenalízem  filoz. filozofska smer, ki omejuje spoznanje na pojavni svet in zanika možnost spoznanja stvari, kakršne so same po sebi; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ferál  nar. svetilka na plin ali petrolej:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
figurácija  1. um. likovno izražanje z upodabljanjem stvarnega, konkretnega sveta, zlasti živih bitij:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
figurálik  um. umetnik, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
figurálika  um. likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fiksír  fot. sredstvo za kemično odstranjevanje za svetlobo občutljive snovi z neosvetljenih delov filma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
filantropízem  ped. prosvetljenska pedagoška smer, ki temelji na Rousseaujevi ideji, da mora biti vzgoja v skladu z otrokovo naravo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fílm  1. prozoren, prožen trak, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
filozofíja  1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
fizikalízem  filoz. filozofska smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki razlaga vse pojave v svetu s fizikalnimi zakonitostmi; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flaméngo  tekst. tkanina za ženske obleke iz svetlikajočega se rejona; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flínten  fiz., kem., v zvezi flintno steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; svinčevo steklo; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fluorescénca  fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, dokler ti trajajo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fluorescírati  fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, dokler ti trajajo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fólksdôjčer  med drugo svetovno vojno Nemec, živeč izven meja nacistične Nemčije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fosforescénca  fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fosforescírati  1. fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fót  fiz. enota za merjenje osvetljenosti, 10.000 luksov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fótocélica  fiz. priprava, ki na osnovi fotoefekta pretvarja spremenljivo osvetljenost v električni tok; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fótoefékt  fiz. izbijanje elektronov iz kovin s svetlobo; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
fótoeléktričen  fiz. nanašajoč se na spreminjanje svetlobne energije v električno:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fótoelemènt  fiz. priprava za merjenje osvetljenosti z električno napetostjo, ki jo povzroča ta osvetljenost; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fotografíja  1. kar nastane na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo, slika:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
fotokrómen  fiz., kem. ki spreminja svojo barvo pri različnih stopnjah osvetlitve:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fótoluminiscénca  fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom svetlobnih žarkov; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
fótomehánika  tisk. uporaba kemičnih učinkov svetlobe v tiskarske namene:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fotométer  fiz. priprava za merjenje svetlobe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fotometríja  fiz. merjenje svetlobe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
fótosintéza  bot. asimilacija ogljikovega dioksida in vode v rastlinah s klorofilom pod vplivom svetlobe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
fototropízem  bot. pojav, da se rastlinski organi obračajo pod vplivom svetlobe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fótoupòr  fiz. priprava, v kateri se odvisnost električne upornosti od osvetljenosti izkorišča za merjenje te osvetljenosti; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
framasónstvo  zgod. liberalno svetovnonazorsko gibanje, nastalo v začetku 18. stoletja, prostozidarstvo:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
frés  podoben barvi jagode, svetlo rožnat:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frikasé  gastr. jed iz drobnih kosov navadno telečjega mesa, dušenega v svetli, kisli omaki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
galaksíja  astr. samostojni zvezdni sestav, osvetje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
gavda  gastr. trdi sir v obliki hlebca s tanko svetlo rumeno skorjo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glibánja  nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
globáča  1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
globánja  nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
globél  1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glóbetrôtter  knjiž. kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge; svetovni potnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glôrija  1. svetniški sij, gloriola:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glorióla  svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
gmájna  1. neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gobán  bot., v zvezah: brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; užitni goban užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom, Boletus; vražji goban strupena goba z rdečo trosovnico in rdečim betom, Boletus satanas; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
golíca  1. strm, s travo porasel svet, navadno nad gozdno mejo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
goličáva  neporasel ali deloma porasel svet:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
goljáva  neporasel ali deloma porasel svet:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
górca  nar. srednještajersko vinograd {v gričevnatem svetu}:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
goríca  1. nav. mn., nar. vzhodno vinograd {v gričevnatem svetu}:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
góšča  1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
goščáva  1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gòzd  1. z drevjem strnjeno porasel svet:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
grbán  nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grbína  rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grezovína  redko razmočen, močviren svet:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grívnik  redko šop trave, zlasti na močvirnatem svetu; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grljevíca  nar. smolnata trska, poleno za razsvetljavo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grmíšče  svet, porasel z grmovjem:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hagiografíja  življenjepis svetnika, svetnikov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hagiolóški  knjiž. svet, svetosten, nabožen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hájmatbúnd  med drugo svetovno vojno civilna germanizatorska organizacija na Štajerskem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hájmvêrovec  pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
haló  meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hélioterapíja  med. zdravljenje s sončno svetlobo in toploto:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
heliotropízem  bot. pojav, da se rastlinski organi obračajo pod vplivom sončne svetlobe; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hiliázem  rel., v nekaterih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
homilíja  rel. govor z razlago svetopisemskega besedila:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
hósta  1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
húla  zastar. rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu; grbina; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
íbis  zool., navadno v zvezi sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ikóna  v vzhodni cerkvi nabožna, sveta podoba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si islovar
ikonoklázem  zgod. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA