|
svéžec |
knjiž., redko novi sneg:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svežeestetski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
sveželíc |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
sveželíčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
svéženj |
1. več skupaj povezanih podolgovatih, ploščatih istovrstnih predmetov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svéženjček |
manjšalnica od sveženj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sveženje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
svéženjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
svežepečen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
svéžest |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
neosvežen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
osvéženje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
osvežéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
osveževálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
osveževálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
osveževalnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
osveževánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
osveževanost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
osveževáti |
1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posveževáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
prijetnosveže |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
samoosveževanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
antiglobulinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Specifičnost antiglobulinskega seruma za uporabo v serologiji krvnih skupin mora biti testirana s človeškimi rdečimi krvnimi celicami, prekritimi z raznolikimi protitelesi, to je rdečimi krvnimi celicami, senzibiliziranimi s človeškimi nekompletnimi protitelesi anti-D, anti-K in anti-Fya, rdečimi krvnimi celicami, senzibiliziranimi z nekompletnimiprotitelesi anti-Lea, ki vežejo komplement v prisotnosti svežega humanega seruma, in rdečimi krvnimi celicami, senzibiliziranimi s tako imenovanimi "nekompletnimi hladnimi protitelesi", in s taniranimi rdečimi krvnimi celicami, senzibiliziranimi s humanim IgG, in končno, z 10 različnimi vzorci neprekritih človeških rdečih
krvnih celic z antigeni A in B ali brez.
|
|
antron |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če droga ni pravilno pripravljena (postarana), lahko pride do močne iritacije mukozne membrane želodca, bruhanja, črevesnih krčev, in krvave diareje zaradi antronov v svežem lubju.
|
|
avtoprodajalna |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ena resnejših obratovalnih točk (med nekaj avtoprodajalnami svežega kruha) je bife, ki je na takšnem mestu, da človeka na njej obvezno zažeja ali zazebe - odvisno od letnega časa.
|
|
citrusov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsebuje 3 dišeče vrečke svežega citrusovega vonja, ki ohranijo vonj do tri mesece po odprtju.
|
|
črpen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Našim kupcem nudimo: proizvodnjo svežega betona različnih mark, prevoze betona z mešalci ali kiperji, vgrajevanje črpnega betona z avtočrpalko do višine oz. razdalje 30 metrov.
|
|
dehteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa še cunje prepihane s svežim vetričem imajo tak dehteč, svež vonj... kot sveže žemljice.
|
|
denjak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
denjak - blago v bali, sveženj, zavitek
|
|
dišljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih nisem znala odvreči / čevljev sleči nogavic / in stopal zamesti med trave / sveže rosne pa tudi suhe / po senu dišljive ...
|
|
dosjé |
adm. mapa, sveženj uradnih spisov, ki se nanašajo na določeno zadevo ali osebo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
došolan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Švedske oblasti naj bi se po njihovem mnenju morale izogibati rekrutiranju mirovnikov iz vrst sveže došolanih vojakov.
|
|
fascíkel |
mapa, sveženj z listinami, spisi, ki se nanašajo na določeno zadevo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konvolút |
knjiž. sveženj, zvitek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
líktor |
pri starih Rimljanih uslužbenec, ki nosi pred visoko uradno osebo liktorski sveženj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osvežíti |
1. povzročiti, da postane kaj bolj sveže, čisto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
porájkelj |
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
porájtelj |
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povèz |
redko 1. sveženj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povézek |
star. sveženj, zvitek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
púnkelj |
nižje pog. cula, sveženj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rájkelj |
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rájtelj |
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svežína |
1. lastnost, značilnost svežega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svežíti |
1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
svéžnjič |
redko sveženjček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svéžost |
lastnost, značilnost svežega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadúšen |
ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zelenosvež |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zvéženj |
star. sveženj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|