|
subjékt |
1. knjiž. kdor čuti, misli, deluje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
subjékten |
nanašajoč se na subjekt:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
subjektív |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
subjektivácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
subjektivec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
subjektíven |
1. ki izhaja iz osebe, ki čuti, misli, deluje, in ne iz predmeta, okolja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
subjektiviran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
subjektivíranje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
subjektivírati |
knjiž. prikazati, oblikovati kaj tako, da se čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
subjektivíst |
1. kdor se pri presojanju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
subjektivístičen |
nanašajoč se na subjektiviste ali subjektivizem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
subjektivitéta |
filoz. kar je, obstaja odvisno od človekove zavesti, mišljenja; subjektivnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
subjektiviteten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
subjektivizácija |
glagolnik od subjektivizirati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
subjektivizacíjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
subjektivízem |
prikazovanje, obravnavanje pojavov, dejstev odvisno od osebnih nazorov, interesov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
subjektivizirajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
subjektiviziran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
subjektivizíranje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
subjektivizírati |
knjiž. prikazati, oblikovati kaj tako, da se čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
subjektívnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
subjektívnost |
1. lastnost, značilnost subjektivnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
subjektivnoverski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
subjéktnost |
knjiž., redko subjektivnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
subjektolóški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
subjéktov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
subjéktstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
antisubjektivizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
asubjekten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
asubjektivacija |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
àsubjektíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
brezsubjékten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
brezsubjektnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V ospredju je drugačen model znanstvenosti, ki poskuša uveljaviti specifičnosti humanističnih in družboslovnih ved - nasproti monološkemu umu naravoslovja je postavljen dialoški in pluralni um humanistike in družboslovja, nasproti brezsubjektnosti in nezgodovinskosti naravoslovnega znanstvenega spoznanja refleksija o mestu subjekta v spoznavnem procesu, nasproti enotnosti znanstvene metode mnoštvo zgodovinsko tradiranih spoznavnih postopkov v humanističnih disciplinah.
|
|
desubjektivacija |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
desubjektiviran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdi se, da se vrača v slovensko literarno družbeno pesništvo znova svet intime, kakor so ga ponovno po Božu Vodušku odkrili C. Zlobec, J. Menart, K. Kovič in T. Pavček v Pesmih štirih, ko se je odprl prostor subjektivizma znotraj pesniškega ubesedovanja, čemur so lahko sledile desubjektivirane zbirke Požgana trava Daneta Zajca, Svinčene zvezde Vena Tauferja, Mozaiki Gregorja Strniše, Mlin stooki Jožeta Snoja, vmes pa tudi Minattijeva, Žužkova, Borova, Jugova, Forstneričeva. Krambergerjeva, Olajeva, Ovsčeva, Hofmanova lirika.
|
|
desubjektivirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
desubjektivizacija |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
desubjektiviziran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
desubjektivizirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
hípersubjékten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
hípersubjektíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
hípersubjektivizírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
|
|
intersubjekten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
íntersubjektíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
intersubjektiviteta |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
íntersubjektívnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
íntrasubjektíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ízvensubjektíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
kóntrasubjékt |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
kvazisubjekt |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
makrosubjektiven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
medsubjektiven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
métasubjektíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
mikrosubjekt |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
monosubjekt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
multisubjekten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nàdsubjékt |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nadsubjekten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nàdsubjektíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nesubjekt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nesubjekten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nèsubjektíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nèsubjektívnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
ne subjektivirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pólsubjékt |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
pólsubjektívnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
postsubjekt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
postsubjektiven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
postsubjektivističen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prásubjektíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
predsubjekten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
predsubjektiven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
presubjektíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
samosubjektivacija |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
samosubjektivističen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
sòsubjékt |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
tehnosubjekt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
tránssubjektíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
tránssubjektivíst |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
tránssubjektívnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
tránssubjéktnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
videosubjekt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zúnajsubjektíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
afganij |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In zdaj, ko Bush, pri katerem bi bilo mogoče debatirati o obeh krivdah, subjektivni (ni zaščitil Amerike) in objektivni (napačna zunanja politika), napoveduje vojno Afganistanu, lahko upa le eno - da so vsi pozabili, da so islamski fundamentalizem, "afganiji" in Osama bin Laden ameriška kreacija.
|
|
akatizija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Akatizijo razvije 15 % bolnikov po 1-2 tednih (ali kasneje, po 1-2 mesecih) prejemanja oziroma povišanja odmerka antipsihotika. Je neprijeten stranski učinek. Bolnik je stalno v gibanju, se prestopa ali preseda, lahko pa ima le nenehen občutek siljenja h gibanju (subjektivna akatizija).
|
|
akcijskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob tem gre tudi za medialnost med hotenjskostjo, ki se nakazuje z odločitvijo in tesno je vezana na subjektivno raven in akcijskostjo kot pol, ki se reflektira v stvarnosti.
|
|
aktpsihologija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zanemarimo, da je to snov psihologije golega dejanja, torej klasična kriminalna poteza "aktpsihologije" vsaj kar se tiče storilca, popoln nesmisel glede pojmovanja neživega predmeta, orožja, imeti sposobnost lastne presoje, vlogo pokojnega subjekta, ki mu to gotovo ni bil končni cilj.
|
|
alterego |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Subjektka je našla drugega v vlogi pasivne lutke, ki je močan transfer in alterego vseh stisk, tudi če v realnosti na kaki polički morda sploh ne obstaja.
|
|
ambivalentost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kolikor večja je nekonsistentnost/ambivalentost - v libidalni in simbolni ekonomiji in glede na makrostrukturno pozicijo subjekta ("statusna neskladnost"), toliko več je možnosti, da subjekt deluje v ideološko-religioznem mehanizmu - delovati kot subjekt verovanja.
|
|
androstenedion |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če subjekt eksogeno dovaja surovino za izdelavo testosterona (razni "andro" produkti oz. suplementi), namerno sabotira prvi korak v testosteronski produkciji (konverzijo holesterola v pregnenolon in naprej v DHEA in nazadnje v androstenedion), saj telesu ni potrebno proizvajati surovin.
|
|
antihaiderjevsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako, da vidi v Haiderju samo in predvsem "antislovenstvo": to pa je tendenca večine tukajšnjih političnih subjektov in medijev (denimo radijska in televizijska poročila Lojzeta Kosa), ki so bili ali pa so še antihaiderjevsko nastrojeni.
|
|
antiskupnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posledica eksplozije povezave je rojevanje novega tipa družbenosti, antiskupnosti, znotraj antiskupnosti osamitve in depolitizacije subjekta.
|
|
antislovenstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako, da vidi v Haiderju samo in predvsem "antislovenstvo": to pa je tendenca večine tukajšnjih političnih subjektov in medijev (denimo radijska in televizijska poročila Lojzeta Kosa), ki so bili ali pa so še antihaiderjevsko nastrojeni.
|
|
antitotalitarističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V tem smislu postane Janševa majhna Slovenija podobna Haiderjevi Avstriji, ki se uspeva šele s Haiderjevimi/Janševimi pogumnimi antitotalitarističnimi izjavami in dejanji iz žrtve pretvarjati v upoštevanja vreden in odločen politični subjekt.
|
|
antropocéntričen |
filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
antropocentrízem |
filoz. nazor, da je človek edini subjekt vsega, kar je; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
citodiagnoza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvič, na osnovi popačenih predstav o naravi presejalnih testov in subjektivnega značaja interpretacije citodiagnoze ter s pomočjo in potuho agresivnih tožilcev in izvedenskih prič dodeljujejo sodniki ogromne vsote ženskam, ki zbolijo za rakom materničnega vratu ali maternice in ki so kadarkoli pred razvojem raka imele negativen Pap-razmaz (osebne komunikacije, The Doctors' Company, Napa, Calif, 1996).
|
|
čèš |
za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
češče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ponavadi se oba subjekta, oblikovana v državah in v nacijah, soočita tako, da med sabo tekmujeta ali češče: se vojskujeta.
|
|
degradiranost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To seveda pomeni dodatna sredstva, vendar - če si dovolim subjektivno pripombo, ki se mi je porodila ob ogledu bregov - bo marsikje se najbolje, če se beda obrečnega prebivalstva ter degradiranost brežin za vedno skrijeta pod vodo.
|
