|
strés |
med. odziv organizma na škodljive {zunanje} vplive:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strès |
redko stresljaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stresáč |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
stresáj |
redko stresljaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stresálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
stresálen |
teh. s katerim se kaj med stresanjem, tresenjem ločuje, premika:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stresálka |
mont. priprava iz naprej in nazaj premikajočih se žlebov za premeščanje, spravljanje {sipkega} materiala:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stresálkin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
stresálnik |
agr. priprava za stresanje sadja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stresálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
strésanje |
glagolnik od stresati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strésati |
1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stresàv |
-áva -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
stresávati |
stresati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strésen |
pridevnik od strés:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strésenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
stréskati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
stresljáj |
hiter, sunkovit premik, navadno sem in tja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stresljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
stresljeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
strésnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
strésniti |
redko stresti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stresnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
stresogen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
strésor |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
stresovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
stresováti |
redko stresati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strésti |
1. narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premakne, navadno sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
antistres |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uporaba: za umirjenje, kot antistres - držimo jo v roki, obešeno okoli vratu ali v žepu.
|
|
antistres |
prid. neskl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V zadnjem času je bila tole ena boljših antistres terapij.
|
|
antistresen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Antistresni program priporočajo osebam izpostavljenim močnejšim in trajnejšim psihofizičnim obremenitvam.
|
|
antistresor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
brezstresen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
distres |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bo vaš otrok začel kazati znake distresa, bo osebje porod skušalo pospešiti, če ne drugače, z vakuumsko ekstrakcijo ali s carskim rezom.
|
|
distresen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpomembnejše so klinične raziskave anestezij za srčne in jetrne operacije, zdravljenje akutne in pooperativne bolečine, akutni respiracijski distresni sindrom pri politravmatiziranih poškodovancih, kisikov transport, dejavnosti pri presaditvi organov, podiplomsko izobraževanje iz anesteziologije in intenzivnega zdravljenja ter praktično preverjanje znanja.
|
|
góstrést |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
hiperstres |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
hiperstresen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
izstresalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
izstresanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
makrostres |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
mikrostres |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
místress |
ž neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
mokostrésel |
-sla; m, vir: B; povezave:
|
|
nestresen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nestresno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
obstresen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
porazstrésti |
-trésem; dov., vir: B; povezave:
|
|
postrésti |
-trésem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
poststresen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
predstresen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prestresen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
protistresen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
protistresno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
razstresavati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
razstresen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
superstres |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
visokostresen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
abscizinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V pogojih stresov, tvorijo starejši listi abscizinsko tkivo na listni pecljih.
|
|
adaptogen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ginseng spada v skupino t.i. adaptogenih zelišč, ki pomagajo celotnemu telesu boriti se proti stresu.
|
|
akrostišen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tonček je na njihov račun iz rokava stresal akrostišne sonete in kazal na smešnost oblastniških prizadevanj.
|
|
alarmon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Alarmoni (alarmone; Alarmonen) so različni signalni metaboliti, ki se sintetizirajo kot reakcija na specifične metabolne strese (Stephens in sod., 1975), kot je na primer vročina, oksidanti, etanol itd. Delujejo homeostatično za preživetje celice.
|
|
aldosteron |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Reakcija na stres skozi zapleten sistem sprosti številne kemične snovi, med drugim: endorfine, kortizol, aldosteron in adrenalin.
|
|
antinormalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Film Kralj je živ, v katerem skupina stresnih turistov obtiči v namibijski vasi (med njimi je tudi Brion James), je narejen po zakonih danske Dogme ("Dogma 4"), ki skuša film očistiti vse artificielnosti (brez umetne svetlobe, brez kostumov, brez scenografije, brez muzike, brez efektov, brez žanrskih idiomov ipd.), toda še bolj zvesto Dogmi sledi Julien oslovski deček, brutalna, amalgamska, nihilistična, antinormalna groteska o incestuoznem shiziču, ki jo je režiral Harmony Korine (Gummo) in ki - kot trdi Vlado Škafar - ob Idiotih najbolje ujame duha Dogme.
|
|
aromaterapevtski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izbirate lahko med masažo hrbta in ramen, refleksno masažo stopal, klasično masažo, limfno drenažo, antistresno masažo, športno masažo in aromaterapevtsko masažo.
|
|
arteriolaren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Klinično značilno koronarno stenozo s homogeno srčno perfuzijo ob mirovanju lahko ugotovimo s postopki, ki povišajo koronarni pretok krvi; to lahko dosežemo s testiranjem pod maksimalnim stresom, z uporabo dobutamina ali z uporabo močnega arteriolarnega dilatatorja dipyridamola, ki poveča koronarni pretok celo do trikrat bolj, kot testiranje ob fizični aktivnosti.
|
|
azijatski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. azijski: Pa če gre za azijatsko musko, alpa to, da mularija itak govori sam še neko pidgin slovenščino z izrazito trdimi č-ji in ž-ji, da lektorji v časopisih in na raznih televizijah nimajo pojma (strese me ko slišim - kar se tega tiče), al za naše ritolizne politike in gospodarstvenike inkulturnike ipdipd.
|
|
benzodiazipin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Objavlja strokovne članke o odvisnosti od benzodiazipinov, o stresu, holesterolu, prekomerni telesni teži, debelosti in hujšanju.
|
|
biomagneten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg standardnega in ortopedskega programa vzmetnic je tu novost - program New life style: Jogi Hospital-outlast z regulacijo temperature, Jogi Vita-e-style z uspavalnim biomagnetnim poljem in Jogi Stress-free z antistatičnim apreturnim nanosom, primerni za ljudi z visoko dnevno obremenjenostjo, ki jo povzročajo stresi in napetost pri delu.
|
|
brezstrešičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hitro nazaj na brezstresično področje.
|
|
bruharjenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi si prebral dr. Stresovo pisanje v Sobotni prilogi, bi se ti mogoče kaj več sanjalo, kaj pomeni ločitev Cerkve od države; če pa bi si prebral še Robertov post o razlagi pojma 'liberalističen ateizem', bi pa odpadli še vsi razlogi za tvoje smrdeče bruharjenje ob vsaki omembi RKC v Sloveniji.
|
|
cepetalka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tehnika stiskanja grozdja se je v tisočletjih precej spremenila- Egipčani, Grki in Rimljani so iz grozdja pridobili sok tako, da so ga stresli v posebne kadi, t.i. cepetalke, ki so imele odtok za iztisnjen sok, tega so dobili s tlačenjem z nogami.
|
|
denopatija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bolezni želodca in dvanajstnika: kronična razjeda želodca ali dvanajstnika s pogostimi recidivi, hujšanjem in funkcionalnimi motnjami; težja erozivna gastroduo-denopatija in stanja po operativnih posegih na želodcu ali dvanajstniku s posledičnimi funkcionalnimi motnjami, pri stomalni razjedi, anastomozitisu ter erozivnem hemoragičnem gastritisu krna želodca in različnih postresekcijskih sindromih.
|
|
desenzibiliziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko se drugi pes že približuje, opazujte pomiritvene signale vašega psa. (To je pomemben del desenzibiliziranja, postati proaktivni -> to pomeni, da se naučimo VIDETI, kdaj je pes v stresu in kakšne signale oddaja).
|
|
disforičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ženskam s herpesom lahko zagotovimo, da jih kratkotrajne stresne življenjske izkušnje in disforična razpoloženjska stanja ne postavljajo v večje tveganje za ponovitev genitalnega herpesa.
|
|
disorintacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Simptomi ki so prisotni so: v nekaj minutah se razvije huda navzea in bruhanje, nato disorintacija in izguba koordinacije, mišice se ne gibljejo, respiratorni stres, diareja, koma in nato natopi smrt.
|
|
drgèt |
močno stresanje, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕmati |
star. tresti, stresati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gród |
grot: stresti pšenico v grod; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grót |
lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztrépati |
z zamahovanjem, stresanjem odstranjevati iz česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
iztrepáti |
z zamahovanjem, stresanjem odstraniti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
iztrepávati |
z zamahovanjem, stresanjem odstranjevati iz česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztrêpsti |
z zamahovanjem, stresanjem odstraniti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
lasáti |
držati za lase in stresati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
míkati |
zastar. tresti, stresati, premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasipálnik |
nar. vzhodno lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu; grot:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otrésniti |
z enkratnim sunkom stresti, otresti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polasáti |
prijeti za lase in stresti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strosíti |
star. 1. stresti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tresálen |
teh. s katerim se kaj med stresanjem, tresenjem ločuje, premika:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uháti |
držati za uho, uhelj in stresati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhljáti |
držati za uho, uhelj in stresati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdrgetáti |
1. močno se stresti, zlasti od vznemirjenja, mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdrhtéti |
1. rahlo se stresti, zlasti od vznemirjenja, mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vztrepetáti |
1. stresti se od vznemirjenja ali mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vztrepetávati |
1. stresati se od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrgetáti |
1. močno se stresti, zlasti od vznemirjenja, mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrhtéti |
1. rahlo se stresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrepetáti |
1. stresti se od vznemirjenja ali mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
