|
spóved |
rel. obred v katoliški cerkvi, pri katerem vernik pove svoje grehe duhovniku in jih obžaluje z namenom dobiti odvezo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spovédančev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
spovédanec |
rel. kdor je spovedan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spovédanka |
ženska oblika od spovedanec; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spovédati |
1. rel. poslušati grehe vernika, mu naložiti pokoro in dati odvezo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spovedávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
spovédek |
-dka; m, vir: B; povezave:
|
|
spóveden |
nanašajoč se na spoved:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spovédenček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
|
spovédenka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
spovedníca |
rel. omari podoben pregrajen prostor za spovednika in spovedanca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spovedníčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
spovedník |
rel. duhovnik, ki spoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spovedníkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spovedníški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spovedníštvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
spovednomolčeč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
spovedovalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
spovedovánčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
spovedovánec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
|
spovedovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spovedováti |
1. rel. poslušati grehe vernika, mu nalagati pokoro in dajati odvezo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèspovédan |
v krščanskem okolju ki ni spovedan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèspóveden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
póluspovedník |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
pòspòveden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
prèdspóveden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
sámospóved |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
blesteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni pisal velikih teoloških del, ni bil blesteč govornik, "samo spovedovati je znal." In prav v tem je bila njegova veličina.
|
|
konfíteor |
rel. molitev, s katero se grehi na splošno javno izpovejo in obžalujejo, očitna spoved:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|