|
sporočíti |
narediti, da kdo kaj izve, se s čim seznani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brzojáviti |
sporočiti po brzojavu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
denuncírati |
sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovaditi, prijaviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdáti |
1. sporočiti nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jáviti |
sporočiti zlasti kaj uradnega pristojnemu organu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
notificírati |
polit. uradno sporočiti drugi državi pravno dejstvo, zahtevo mednarodnega pomena:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
objáviti |
1. uradno sporočiti javnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obvestíti |
povedati, sporočiti komu kaj o določeni stvari:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odjáviti |
sporočiti glede na predpise; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odslovíti |
1. z besedami, kretnjo sporočiti komu, naj odide:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ováditi |
1. sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oznaníti |
knjiž. 1. sporočiti javnosti, razglasiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poročíti |
zastar. sporočiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povabíti |
izraziti, sporočiti komu željo; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepovédati |
povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priglasíti |
1. sporočiti pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prijáviti |
1. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja, prekrška, prestopka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritožíti se |
1. sporočiti, izraziti pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razglàs |
1. glagolnik od razglasiti, sporočiti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razglasítev |
glagolnik od razglasiti, sporočiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razglasíti |
1. uradno sporočiti javnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
razglašênje |
glagolnik od razglasiti, sporočiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
reklamírati |
javiti, sporočiti proizvajalcu, trgovcu, da kaj nima zaželenih lastnosti, pritožiti se:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sporočítev |
glagolnik od sporočiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sporočljív |
knjiž. 1. ki se da sporočiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
telefonírati |
1. sporočiti po telefonu:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
telegrafírati |
sporočiti po telegrafu, brzojaviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapovédati |
povedati, sporočiti, da se kaj mora narediti, delati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatožíti |
1. sporočiti komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|