spójen |
nanašajoč se na spoj ali spajanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spojênje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
spojênka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
spojênost |
lastnost, značilnost spojenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brezspojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
eléktrospójen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
enospojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
heterospojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
hitrospojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
multispojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
nespojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
predspojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
prespojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
vtičnospojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
žičnospojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
bímetál |
teh. kovinski trak iz dveh podolžno spojenih delov z različno razteznostjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
diploten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Diploten (diplotene; Diplotän) je stadij v profazi mejoze, v katerem se začneta spojeni kromatidi razdruževati (Winiwarter, 1900).
|
nabójnik |
voj. 1. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
redeník |
žarg., voj. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki; nabojnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spojíšče |
mesto, kjer je kaj spojeno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
têrmoelemènt |
fiz. priprava iz dveh različnih, na dveh mestih spojenih prevodnikov, ki poganja po sklenjenem krogu električni tok, če spojni mesti nimata enake temperature:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|