solína |
nav. mn. kraj, prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
solínar |
kdor dela na solinah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
solínarica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
solinariti |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
solínarjev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
solínarka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
solínarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
solínarstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem soli na solinah:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
antisolina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
razsolína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
biosediment |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skupna značilnost obeh solinskih območij je, da solinarji na dnu solnih polj gojijo petolo, posebno vrsto biosedimenta, ki preprečuje prehajanje morskega blata v sol in zadržuje vgrajevanje posameznih ionov v sol.
|
členjača |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slanoljubne rastline ali halofiti so rastline, ki uspevajo samo na slanih tleh. Na Sečoveljskih solinah so takšne morski oman, navadni osočnik, grmičasta členjača, sinjezeleni členkar, lobodovec, obmorska nebina in še veliko drugih.
|