|
samousmerjevalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
sòsméren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
sosmernica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
sòusmerítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sòusmériti |
knjiž. skupaj s čim usmeriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòusmérjati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
sòusmerjeválec |
-lca; m, vir: B; povezave:
|
|
spolnousmeritven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
šesterosmeren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
širokosmeren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
štírisméren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
tósméren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
transmeridianski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
trísméren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
trísmérnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
trosmeren |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
uenosmériti |
knjiž. narediti, da dobi, ima kaj eno smer, usmerjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uistosmerítev |
glagolnik od uistosmeriti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uistosmériti |
knjiž. narediti, da dobi, ima kaj isto smer, usmerjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uistosmérjanje |
glagolnik od uistosmerjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uistosmérjati |
knjiž. delati, da dobi, ima kaj isto smer, usmerjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uistosmérjenost |
knjiž. lastnost, značilnost uistosmerjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmerejevalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
usméren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
usmerítev |
1. glagolnik od usmeriti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmériti |
1. narediti, da dobi, ima kaj določeno smer:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmerítven |
nanašajoč se na usmeritev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmerjálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
|
|
usmerjálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
usmerjalniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
usmérjanje |
glagolnik od usmerjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmérjati |
1. delati, da dobi, ima kaj določeno smer:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmérjenje |
usmeritev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmerjenoradijski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
usmérjenost |
lastnost, značilnost usmerjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmérjenosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
usmerjeválec |
1. kdor kaj usmerja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmerjeválen |
nanašajoč se na usmerjanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmerjeválka |
1. ženska, ki kaj usmerja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmerjeválnik |
ptt naprava za razvrščanje poštnih pošiljk po poštnih centrih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
usmerjevalnikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
usmerjevalniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
usmerjevalnoinformativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
usmerjeválski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
usmerjevánje |
usmerjanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmerjevátelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
usmerjeváti |
usmerjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmerljív |
ki se da usmeriti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmerljívost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
usmérnik |
elektr. naprava za pretvarjanje izmeničnega toka v enosmerni tok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmérniški |
nanašajoč se na usmernik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčsméren |
nanašajoč se na več smeri:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčsmérnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
venosmériti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
venosmérjanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
venosmérjati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
venosmérje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
vistosmerítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
|
|
vistosmériti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
vistosmérjanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vistosmérjenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
vistosmerjeválec |
-lca; m, vir: B; povezave:
|
|
vistousmérjati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
vistousmérjenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vsèsméren |
nanašajoč se na vse smeri:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèsmérnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vseusmerjajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vsèusmérjenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
vzgojnousmerjevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zasmériti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
|
abstraktízem |
publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aerator |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Aerator je filter oz. vložek za pipo, vstavljen je na koncu vsake običajne armature v gospodinjstvu in je lahko dveh dimenzij, fi22 ali fi 28. Aerator zbira in usmerja vodni curek, tako da voda pri kateremkoli pretoku pada lepo navpično, obenem pa vmeša zrak v curek vode in s tem zmanjša porabo vode.
|
|
afiliacijsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podobno kot je za razmerje besedilo --- žanr ugotavljal Derrida, je tudi z razmerjem besedilo --- postmodernizem: v zablodi bomo, če bomo merili njegovo postmodernističnost kot pripadnost neki »ideji« postmodernizma, nekemu fenomenolosko vzpostavljenemu bistvu; namesto tega se zdi bolje, za postmodernizem še toliko bolj kot za druge smeri, da presojamo, kako besedila participirajo na diskurzivnem polju postmodernizma, kako se vanj afiliacijsko umeščajo in katere možnosti tega umetnostnega koda aktualizirajo, katere opuščajo, katere pa zavračajo.
|
|
agrarízem |
ekon. kmetijska usmerjenost gospodarske politike:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
agrohidrologija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Približno 20 usmeritvenih predmetov je s področja agronomskih tehnologij in tehnik, ki usposabljajo za samostojno kreativno raziskovalno in znanstveno delo na področjih gojenja poljščin in krmnih rastlin, travinja, gojenja zelenjadnic, okrasnic in zdravilnih rastlin, sadnih rastlin ter vinske trte, razširjajo in poglabljajo znanja agrohidrologije in kmetijske tehnike.
|
|
agrokemikalija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kemični in gumarski industriji: višja tehnično-tehnološka raven izvozno usmerjenega dela predelovalne kemične, farmacevtske in gumarske industrije kot tudi dela teh proizvodenj za nemoteno oskrbo reprodukcijsko povezanih, izvozno usmerjenih partnerjev; proizvodnja baznih kemičnih materialov, surovin in intermediatov za kemično, farmacevtsko in gumarsko industrijo, s težiščem na proizvodnji farmacevtskih surovin, agrokemikalij, dela anorganskih kemikalij in sintetičnih materialov, poliamidnih vlaken, tehničnih plinov ter surovin za gumarske izdelke.
|
|
agrokultura |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Uničevanje tropskega pragozda zaradi izvozno usmerjene agrokulture, industrija, elektrarne, premogovniki in izkoriščanje tropske hlodovine.
|
|
akmeízem |
lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akonotacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Volarič ne sledi najmodernejši/najaktualnejši smeri v umetnosti, kar spet potrjuje, da ne ustvarja zaradi nekakšnega (modnega) trenda, torej nekoliko zamuja za časom, zato, pa tudi zaradi že omenjenega ne bi bil presenečen, če se v svojem likovnem izražanju kmalu posveti konceptualni umetnosti, čeprav, opazovano z določenega aspekta, če bi se nekaterim njegovim že obstoječim delom dodelila filozofska akonotacija na rovaš dekorativnosti, bi se ta dela vsekakor lahko opredelila kot konceptualizem.
|
|
akropetalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Delitev elementov glede na njihovo mobilnost (sposobnost gibanja v akropetalni smeri) je pomembna pri določevanju obolenj, saj simptomi pomanjkanja na starejših listih nakazujejo na pomanjkanje nekega mobilnega elementa, na mlajših pa nekega imobilnega elementa.
|
|
aktuírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Voziček je nameščen na linearnem jermenskem pogonu, ki je preko reduktorja aktuiran z enosmernim motorjem.
|
algebraizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slovenska matematika je v zadnjih dveh desetletjih z značilnim pristopom vse večje algebraizacije uspela začrtati svojo smer raziskovanja v najbolj živo jedro teorije operatorjev.
|
|
alkalinizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Alojz Horvat, dr. med.; naslov: »Vpliv alkalinizacije zunajcelične tekočine na mišično zmogljivost«; smer: klinične medicinske vede; zagovor: 19. 2. 1997.
|
|
alkemičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obred usmerja našo pozornost in jo preko alkemičnega procesa ozaveščanja preobrazi v delujoči psihološki stroj, namenjen reševanju problemov, oziroma odstranjevanju ovir na Stezi evolucije.
|
|
alpinístika |
vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
alteruspešnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nemška Discordia je bila bolj temačno orientirana, Tone Casualties izdaja od tehno ambientov do poskočnih japonskih alteruspešnikov The Pugs, založba Falcata, kjer so našle svoje mesto Magatrejske zgodbe, je usmerjena deloma na novo klasiko, in deloma na etno glasbo.
|
|
anárhosindikalízem |
polit. anarhistična smer v delavskem gibanju, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aneksionístičen |
ki je usmerjen, ki teži k aneksiji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
anemográf |
meteor. priprava za merjenje in hkratno zapisovanje hitrosti in smeri vetra; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
anemolit |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V soju karbidovk se obiskovalci podajo v Belo dvorano s številnimi anemoliti, v naspotno smer pa mimo 22 m visokih kapniških stebrov Kiklopov, ki so med najvišjimi v Evropi, do ostankov vodovodnega zajetja 100 m pod površjem.
|
|
anemométer |
meteor. priprava za merjenje hitrosti in smeri vetra:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
anglikanízem |
protestantsko usmerjena vera na Angleškem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
anglikánstvo |
protestantsko usmerjena vera na Angleškem; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
anizotropíja |
fiz. pojav, da ima snov v različnih smereh različne fizikalne lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
antiflogoza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glavna smer udarca je bila uperjena proti polipragmaziji v medicini in antiflogozi.
|
|
antiglobal |
prid. neskl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V tej točki skušam rdečo nit festivala podaljšati v smeri skate-contestov, bmx-freestylerjev, najrazličnejših delavnic, debatnih krožkov, zanimivih second-hand štandov, ... pa vseh tistih antiglobal frisbee-žonglerjev, ...vse v smislu da festival ne bi predstavljal le izmenjavanje bendov na enem in edinem (dokaj asketskem) odru.
|
|
ántikatóliški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Matej pa bolj natančno govori o ubogih v duhu (če reces "na duhu", dobi to zaničevalen pomen, sicer pa se je v antikatoliško usmerjenem režimu v Sloveniji v polpretekli zgodovini itak že uveljavilo preveč zaničevalnega).
|
ántiparalélen |
vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen, nasprotnosmeren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ántipasát |
geogr. veter v ekvatorialnem področju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
antipatičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Duhovite situacije, živi dialogi, smešni značaji - smešni v simpatičnosti in antipatičnosti - so sol te nove Möderndorferjeve komedije, ki med drugim s prikazom treh generacij dreza v vsaj tri življenjske usmeritve: socialno, divje kapitalistično, pišmevritično.
|
| |
1 101 201 301 401 501 601 701 801 
