|
slóvstvo |
književnost, literatura:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slovstvovánje |
knjiž. književno, literarno delovanje, ustvarjanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slovstvovátelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
bogoslovstvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dušeslóvstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
jezikoslóvstvo |
zastar. jezikoslovje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
leposlóvstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
mladoslóvstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
modroslóvstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
naravoslóvstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
oslóvstvo |
knjiž. 1. dejstvo, da je žival osel:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
planinoslóvstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pravoslóvstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
rastlinoslóvstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
strojeslóvstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zdraviloslóvstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zvonoslóvstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
besédnoumétniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Po A. Jollesu se enostavne oblike, v katerih še ne gre za zavestno besednoumetniško ustvarjanje, ampak pretežno za ustno slovstvo in pismenstvo (legenda, saga, mit, uganka, izrek, kazus, memorabile, pravljica in vic), porajajo v jeziku prek t. i. jezikovnih gest (zgostitev stvarnosti v motivnih elementih besedila) iz posebnih, kolektivnih duhovnih razmerij do sveta (nem. Geistesbeschäftigung, hrv. duhovna zaokupljenost); pri legendi je ta duhovna zavzetost oz. angažma težnja po imitaciji, sledenju oz. posnemanju moralne vzornosti, ki jo uteleša in udejanja svetnik.
|
pisménstvo |
1. lit. rokopisno slovstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
slóvstvece |
ekspr. manjšalnica od slovstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slóvstven |
nanašajoč se na slovstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |