slóg |
1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
slóga |
stanje brez prepirov, nasprotovanj med ljudmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
slógan |
publ. kratko izražena programska misel; geslo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sloganist |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
slogáš |
nav. slabš. kdor si zaradi trenutnih okoliščin ali koristi prizadeva za sodelovanje, povezovanje zlasti na političnem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
slogáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
slogáštvo |
nav. slabš. sodelovanje, povezovanje zaradi trenutnih okoliščin ali koristi zlasti na političnem področju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
slogoslóvje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
slogotvóren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
slogóven |
nanašajoč se na slog:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
slogovít |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
slogovítost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
slogovnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
slogovnják |
-a; m, vir: B; povezave:
|
slogóvnoestétski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
slogóvnoidéjen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
slogovnokompozicijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
slogóvnooblikóven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
slogovnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
brezslogóven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
brezslogóvnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
devetslogoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
dislogíja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
etnoslog |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
formalnoslogoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
jezikovnoslogoven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
jugoslog |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
kataslogoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
kislogléd |
knjiž. čemeren, žalosten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kislogrenak |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
kislogrozden |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
nèslóga |
kar je nasprotno, drugačno od sloge:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèslogovít |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
nôvoslogáš |
-a; m, vir: B; povezave:
|
oblikovnoslogoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
osemslogoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
podslog |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
prostórskoslogóven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
prostoslogoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
psévdoslóg |
-a; m, vir: B; povezave:
|
sóloslóg |
-a; m, vir: B; povezave:
|
tránslógičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
umetnostnoslogoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
večslogoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
afrobrazilski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Verjetno sta nanj spočetka vplivala v lizbonskih krogih v 18. in 19. stoletju priljubljena afrobrazilska sloga modinha in lundu, ki ju je vnovič "evropeiziral" italijanski bel canto.
|
antíkva |
tisk. latinske črke klasicističnega sloga; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
à la |
knjiž., redko po načinu, v slogu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
balzamiranost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ena možnih razrešitev je bila Jarrettova, ki je obstala v popolni "smetanski" balzamiranosti, drugo spet so ponudili "obrobnejši" in zato za nas središčni muziki, ki so toliko bolj začeli interpretirati zgodovinske sloge, iskati in se meniško študiozno poglabljati v podrobnosti in muzične rešitve kakega Monka, Lewisa, Evansa, Ellingtona in Taylorja, celo starejših klavirskih pionirjev.
|
barók |
um. evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
barokizírati |
um. predelovati v baročnem slogu:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bazilikálen |
arhit. ki je v slogu bazilike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
beneškogotski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čeprav so bile reprezentančne stavbe v poznejših stoletjih preoblikovane in nadzidane, so v veliki meri ohranile beneškogotski slogovni izraz in v medsebojni harmoniji tudi značilen mediteranski karakter.
|
bídermajer |
um. srednjeevropski meščanski umetnostni slog v prvi polovici 19. stoletja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
brokatiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Karakteristične za njegov osebni slog so namreč elegantne sloke postave, lepotno ubrani obrazi in brokatirana draperija.
|
bučin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Francoski Telekom je otroke iz francoske prestolnice povabil na praznovanje noči čarovnic v tipičnem ameriškem slogu, kjer ni manjkalo svetlobnih efektov, parade, namaskiranih in pobarvanih obrazov in delavnic za pripravo bučine pite.
|
butajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegovi trije gramofoni so polni dinamičnosti in moči, njegov zelo butajoč in groovy slog pa tega DJja naredita zelo osebnega z zelo rafinirano tehniko.
|
celostnopredstavitven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za lektorski vpogled so zaželeni tudi vaš emblem (tj. uradni znak, logotip podjetja/ustanove/organizacije), vaše morebitno reklamno-propagandno geslo (slogan), morda razpoložljiva celostnopredstavitvena knjiga, odtisnjeni primerek vašega uradnega žiga/pečata (zadostuje fotokopija ali dosledni prepis pečatnega besedila) in elektronski naslov vaših strani na spletu (internetu).
|
dograjevan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od mladih let osvojen in v pozne dni dograjevan zdrav življenjski slog lahko ohranja svežino telesa in duha v pozna leta.
|
drugačerojenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
|
dvočlenskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
K slogovno zaznamovanemu monotonemu ritmu pripovedi prispeva tudi stavčna dvočlenskost, na primer prvih dveh pomensko-skladenjskih enot.
|
empír |
klasicistični umetnostni slog v začetku 19. stoletja, po izvoru iz Francije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gótika |
um. evropski umetnostni slog med romaniko in renesanso:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
gotizácija |
um. predelava v gotskem slogu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gotizírati |
um. predelovati v gotskem slogu:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
manierízem |
um. umetnostni slog med renesanso in barokom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
psévdogótika |
um. evropski umetnostni slog na koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki posnema gotiko:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
psévdoklasicízem |
um. umetnostni slog, ki posnema klasicizem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
renesánsa |
1. um. evropski umetnostni slog v 15. in 16. stoletju, ki posnema staro grško in rimsko umetnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
rokokó |
um. evropski umetnostni slog v 18. stoletju kot zadnja stopnja baroka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
románika |
um. evropski umetnostni slog od 11. do srede 13. stoletja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trúbarščina |
nav. ekspr. jezik, slog, značilen za Primoža Trubarja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
večérniški |
nanašajoč se na pripovedna dela, napisana v preprostem slogu, navadno s poučno vsebino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|