|
defragmentiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če maš pa lepo defragmentiran disk pa dost velike fajle se pa pač ne pozna skor nič.
|
|
denormalizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če se boš dizajniranja baze lotil "po pravilih" (normalizacija do onemoglosti (maximuma), potem pa denormalizacija, zgolj in samo glede na nujne potrebe), potem se ti skoraj ne bi smelo zgoditi da bi se ti en podatek (v pomenskem smislu) pojavil v dveh različnih tabelah...
|
|
desocializiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda Kermauner opozarja: »Prevelika, a zgolj privatna (desocializirana) svoboda, nezavezanost, naključnost, lahkotnost, skoraj izključen parodizem, vse to vodi k občutku neresničnosti.«
|
|
devanagari |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hindujščina je drugi najpogostejši jezik, takoj za kitajščino, saj ga govori skoraj 500 milijonov ljudi, razume pa jo še 300 milijonov drugih. Pisana je v pisavi devanagari, besednjak pe večinoma izvira iz sanskrta.
|
|
devetelementen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skoraj vsak konec tedna je bil z devetelementno anteno in teleskopskim drogom na drugem kraju.
|
|
devetnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ima pa kimavec še kup klenih staroslovenskih imen: kimalec, sadnik, sadjan, jesenjik, miholšček, malomašnik, poberuh, ranojesen, devetnik, šentmihelski. Skoraj vsa lepo povedo lastnosti tega meseca.
|
|
devetstoleten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najstarejši delujoči samostan pri nas Cistercijanska opatija v Stični je s svojim skoraj devetstoletnim delovanjem dala velik prispevek k zgodovini slovenskega naroda.
|
|
diakroničen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zgradba strani, vodljivost, je navidez lahka in preprosta, toda zmogljivost strani je rekonstruirana zgradba, ki je operativna na dveh nivojih: po eni strani je to sestav diakroničnega, skoraj neresničnega potovanja, neke vrste virtualno potapljanje, potapljanje v znaku Erosa in Tanatosa, po drugi strani pa je miselni operativni sestav možnih tujih, dejanskih, kaotičnih in naključnih potapljanj v zgodovino, spomin, filmske podobe in upanje.
|
|
didžejka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vrtela je s skoraj vsemi zvezdniki, omeniti pa velja tudi, da je glavna didžejka na modnih revijah slovitega modnega kreatorja Alexandra Campbella.
|
|
dietoterapevt |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Različnih diet je skorajda toliko kot dietoterapevtov, k zdravi prehrani pa lahko štejemo le mešano hrano, ki vodi v postopno izgubljanje odvečne teže - to je približno kilogram tedensko.
|
|
digitaliziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Delovni proces v agenciji je že skoraj v celoti digitaliziran, zaposleni pri delu uporabljajo najsodobnejše računalnike in programsko opremo.
|
|
dikisik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kisik: Je najpogostejši element v zemeljski skorji, v zraku ga je 21 vol.%. Obstaja v dveh modifikacijah, običajni kisik (dikisik) O2 in ozon (trikisik)O3.
|
|
dinamometamorfen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V zemeljski skorji je od metamorfnih kamnin največ: a) regionalno metamorfnih b) kontaktno metamorfnih c) dinamometamorfnih f) kvazimetamorfnih kamnin.
|
|
dipiholinat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... nastanek skorje ali korteksa (debela ovojnica v katero se nalagajo proteini, predvsem pa je pomembna snov kalcijev dipiholinat - kalcijeva sol dipiholinske kisline
|
|
dipiholinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... nastanek skorje ali korteksa (debela ovojnica v katero se nalagajo proteini, predvsem pa je pomembna snov kalcijev dipiholinat - kalcijeva sol dipiholinske kisline
|
|
disorientiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Potem, ko sem nekega dne veliko igral tenis in sem pred tem vzel zdravilo, sem postal disorientiran, omotičen, prestrašen, skoraj, kakor da bi bil pijan.
|
|
dišavnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skraja pa bi rekli, da skorjice na odojku ter dišavnosti prekrasne kuhane klobase in rebrc, katera si velja lajšati s hrenom in čebulo, verjetno ni pripisati le razmeroma zgodnji uri Konzumove nedeljske odprave.
|
|
dizgenezija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V medicini so doumeli, da lahko nepravilnosti v razvoju možganske skorje spoznamo po nenormalnih vzrocih vijug, čeprav so diagnostične metode za njihovo diagnostiko še rudimentarne, o tem, kaj je "normalna" razporeditev brazd in, katera je tista stopnja variacije vzorca brazd, ki povzroči pomembno dizgenezijo, pa se še razpravlja.
|
|
do |
izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dogajalnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekateri napadajo ad personam, ko gre za dogajalnost, kakor so jo vzpostavili sicer samo v besedah... in nekako v Vidmarjevi vili, Večna pot 5, Ljubljana, na skoro intimno samosvojem "sestanku", čeprav ne v času, kot so datirali šele po vojni dan ustanovitve protiimperialistične organizacije.
|
|
domála |
knjiž. skoraj, do malega:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domeritev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zajem podatkov je hitrejši in cenejši v primerjavi z ostalimi metodami zajema, domeritve skorajda niso potrebne, saj so skenirani vsi objekti v vidnem polju 3D laserskega skenerja, oblake točk lahko uporabimo večkrat in za različne namene.
|
|
domnevajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hkrati, najsi so se še tako bali zaradi možnosti novega medija, so ključni teoretiki elit, govoreč iz družbe blagostanja in domnevajoč enakomerni napredek, pozdravljali pojav elektronske slike skoraj kot ponovljeno dejanje stvarjenja sveta.
|
|
donžon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
donžon - Franc. donjon, francoskoromanska oblika stolpastega gradu, namenjenega obrambi in prebivanju. Beseda izvira iz vulgarne latinščine: domination = nadvlada.
|
|
dopražiti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V tem primeru meso na pol spražimo in ga v zadnjem trenutku samo dopražimo, kar mu da še bolj hrustljavo skorjo.
|
|
doprojektirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skoraj dnevno so se stvari spreminjale, usklajevale oz. doprojektirale.
|
|
dopustnikovati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Takole bom rekel: imam bolj slabe izkušnje, saj skoraj vsako leto nastane kakšen problem s hrvaško vlado." Predsednik JANEZ DRNOVŠEK, v Nedeljskem Dnevniku, o tem, zakaj ne dopustnikuje na dalmatinski obali, temveč na avstrijskem Koroškem.
|
|
dosipavanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker pa projektna rešitev predvideva zasipavanje globokih zajed, ki so skoraj že prebile teren, ki ločuje korito Savinje od obstoječega ribnika Vrbje, je predvideno dosipavanje in formiranje nove brežine s hidravlično ugodnejšo krivino, tako da se ostanki starega zavarovanja ne porušijo, pač pa se z zasipom globokih erodiranih delov s kamnolomsko jalovino nato na celotnem potezu izvede zavarovanje brežine po projektu.
|
|
dvajsetbiten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za primerjavo: kodeki vrste AC'97, ki že desetletje čivkajo na skoraj vseh platah (izjema so tiste z naborom nforce), zmorejo največ dvajsetbitno ločljivost pri 48 kHz, Creativovi pregrešno dragi audigyji 2 pa pojejo pri 24 bitih in 192 kHz. HDA signal pošilja največ osmim zvočnikom (torej podpira skupke 7.1) in je ozaljšan z Dolbyevimi certifikati, vključno z dolby pro logic 2x.
|
|
dvatisočka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvatisočka je na težji freeride strani, skoraj mašina za spust.
|
|
dvocev |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V zadnjih EAX (environmental audio extensions) Liveware 3.0 gredo lahko zvočni ustvarjalci celo tako daleč, da ti zvok sovražnikove dvocevi (subwoofer) skorajda odpihne glavo ali noge.
|
|
džambija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tradicionalnega, zavitega noža, imenovanega džambija, ki ga za pasom nosi skoraj vsak moški v Jemnu, se zdi, da je tudi kalašnikovka postala del narodne noše, simbol moškosti in moči.
|
|
édamski |
gastr., v zvezi edamski sir trdi sir v obliki krogle ali valja z rdeče povoščeno skorjo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gavda |
gastr. trdi sir v obliki hlebca s tanko svetlo rumeno skorjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
géokémičen |
nanašajoč se na kemično sestavo zemeljske skorje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
géokemíja |
veda o kemični sestavi zemeljske skorje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
géosinklinála |
geol. zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gratinírati |
gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo, oskorjiti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hribína |
1. knjiž. trdni sestavni del zemeljske skorje; kamnina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intrúzija |
geol. vdor magme v zemeljsko skorjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izostazíja |
geol. ravnotežje med različnimi grudami zemeljske skorje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kámen |
1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kamnína |
trdni sestavni del zemeljske skorje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kisiláček |
nar. prekmursko trdi sir v obliki hlebca s tanko, svetlo ali rumeno skorjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kórica |
zastar. skorja {kruha}:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kórteks |
anat. vrhnja plast nekaterih notranjih organov, skorja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kráter |
1. odprtina v zemeljski skorji, skozi katero prihaja na površje lava; {vulkansko} žrelo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
lagúna |
plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapira sipina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
láva |
1. žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti, ki predre zemeljsko skorjo in se razlije po površju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
litosfêra |
geol. zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine, zemeljska skorja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
lóden |
trpežna, skoraj nepremočljiva volnena tkanina, zlasti za lovske obleke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
málodanè |
knjiž. skoraj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
málone |
redko skoraj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ogluševáti |
s svojo glasnostjo povzročati, da kdo {skoraj} ne sliši:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oglušíti |
s svojo glasnostjo povzročiti, da kdo {skoraj} ne sliši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
órogenéza |
geogr. gibanje zemeljske skorje, ki povzroča nastajanje gor, gorovij, gorotvorno gibanje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
oslepljeváti |
s svojo svetlobo povzročati, da kdo {skoraj} ne vidi; slepiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osrénica |
alp. ledena, skorjasta plast na površini snega, navadno tanjša:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plúta |
skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plutovína |
skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podbelíti |
gozd. odstraniti skorjo, lubje z debla v obliki pasu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólblázen |
ekspr. skoraj blazen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólmŕtev |
skoraj mrtev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólnág |
knjiž. skoraj nag:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólnòv |
knjiž. skoraj nov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólpozábljen |
knjiž. skoraj pozabljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólslép |
knjiž. skoraj slep:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólugásel |
knjiž. skoraj ugasel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potrès |
premikanje, valovanje zlasti zgornjega dela zemeljske skorje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pregluševáti |
zaradi večje glasnosti povzročati, da se kaj {skoraj} ne sliši:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preglušíti |
zaradi večje glasnosti povzročiti, da se kaj {skoraj} ne sliši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepàd |
1. kraj z navpično ali skoraj navpično spuščajočo se strmino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priglušíti |
povzročiti, da se kaj skoraj ne sliši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
principát |
zgod. vladavina s skoraj neomejeno oblastjo rimskega vladarja od cesarja Avgusta do Dioklecijana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razánten |
knjiž. ki poteka skoraj ravno, vzporedno s površino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samočíst |
min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi; samoroden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
síal |
geol. zgornja plast zemeljske skorje, sestavljena iz rudnin, ki vsebujejo zlasti silicij in aluminij:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
síma |
geol. spodnja plast zemeljske skorje, sestavljena iz rudnin, ki vsebujejo zlasti silicij in magnezij; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinoním |
lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sopomenka, soznačnica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
skála |
1. nav. ed. trdno sprijeta kamnita gmota kot del zemeljske skorje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slepíti |
1. s svojo svetlobo povzročati, da kdo {skoraj} ne vidi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sleporíl |
nav. mn., zool. črvom podobne breznoge, skoraj slepe tropske dvoživke, Gymnophiona; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smréka |
iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòpoménka |
lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
soznáčnica |
lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srén |
ledena, skorjasta plast snega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srénast |
navadno v zvezi srenasti sneg ledena, skorjasta plast snega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strmorínec |
zool. drobna, skoraj prozorna riba suličaste oblike, ki se skriva v telesu morske kumare, Fierasfer acus; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tektónika |
1. geol. zgradba zemeljske skorje glede na razporejenost skladov, kamnin in glede na gibanja, ki so jo ustvarila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
toast |
gastr. 1. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje, opečenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tólikodanè |
knjiž. skoraj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trepetlíka |
drevo z dolgopecljatimi, skoraj okroglimi listi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umiríti |
1. narediti, povzročiti, da se kaj {skoraj} ne giblje, premika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umírjati |
1. delati, povzročati, da se kaj {skoraj} ne giblje, premika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vríj |
aer. strmo spuščanje letala po krivulji vijačnice z navpično osjo, pri čemer je vzdolžna os letala skoraj navpična:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagluševáti |
knjiž. s svojo glasnostjo povzročati, da se kaj {skoraj} ne sliši:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaglušíti |
knjiž. s svojo glasnostjo povzročiti, da se kaj {skoraj} ne sliši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapêči |
1. s pečenjem narediti, da nastane na površini rjavkasta plast, skorja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslepíti |
1. s svojo svetlobo povzročiti, da kdo {skoraj} ne vidi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavál |
petr. kamnina, ki nastane pri vdoru magme v zemeljsko skorjo; intruzija, lakolit; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 42 142 242