čaróvničin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Raziskovanja po moji metodi imajo, kot je znano, svojo pred-zgodovino, realni boleči % revmatični čarovničin hexen-strel, ki ga ne pozdraviš niti s pasjim mlekom.
česmínov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Pod gredami, ki so že sredi smrečja nad našo vasjo, najde pod česminovim grmom babico.
čezstopenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako (čezstopenjsko vzvratno) soglasje lahko pomeni ali razveljavitev hierarhije imenovanja in vodenja ali pa je zgolj pomota oz. nedorečenost v zakonu in statutu.
|
člensko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomenoslovni sestav je člensko in problemsko dograjeval v razpravah Vloga skladnje pri določanju in dokazovanju pomenskih lastnosti besedja (SSJLK 1975), Vprašanja pomenske analize leksike starejših obdobij (Leksikografija i leksikologija, 1982), Pomenske značilnosti besednega zaklada slovenskih protestantskih piscev (SSJLK 1984) in Vprašanja pomenske skupine v besedišču pri slovenskih protestantih (Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, 1986).
|
črévje |
star. črevesje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
črévnica |
anat. ploščata parna kost medenice za oporo črevesja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čžš |
m mn., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Roxenovi tagi niso namenjeni reševanju težav s čžšji ampak generiranju animiranih knofov in linkov (javascript), ali pa samo malce lepšim napisom, kot jih naredi npr. H1..6.
|
dakotski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dakota (ZDA): Vojaki ZDA so ustrelili vodjo upornih dakotskih Indijancev sjujskega poglavarja Sedečega bika.
|
daktilografíja |
nauk o pisanju na pisalni stroj; strojepisje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dánec |
v zvezi veliki danec velik delovni ali hišni pes vitke postave s krepkim oprsjem in zelo kratko dlako; doga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dekanojski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je 9-okso-dekanojska kislina ali s kratico 9-ODA.
|
dekonjugirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V razpravi avtorji ugotavljajo, da je inhibicija beta glukuronidaze, ki sicer v črevesju novorojenčkov dekonjugira bilirubinske glukuronide, morda vzrok za opazovane rezultate študije.
|
demetaforizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Boris PATERNU 1986: Metaforizacija in demetaforizacija v sodobni slovenski liriki, Ljubljana, XXII. seminar SJLK.
|
demokrščanstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ivan Štuhec se dogodka kot predstavnik demokrščanstva tudi zaradi neuravnoteženosti predavateljev ni udeležil, je pa poslal kot noč črnolaso predstavnico, da je prebrala njegov referat o tem, kako sta SKD in SLS propadli ("imeli velike težave") predvsem zaradi zlonamernih natolcevanj in obremenjenega zgodovinopisja, in o tem, da cerkev nima nobenega političnega programa, razen morda Svobodna cerkev v svobodni državi!
|
deprogramiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko obvladamo tehnike miselnih vzorcev, sidranja, reframinga, iger načrtovanja prihodnosti, deprogramiranja starih vzorcev, intenziviranja čutov, pospeševanja notranjega ravnovesja, usmerjanja motivacije, organiziranja časa, dosežemo "Corporate Vision".
|
desublimirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kar med drugim pomeni, da omenjena 'prednost' filmskega zgodovinopisja lahko kaj hitro splahni pod težo te kompleksnosti, zaradi katere mora filmski zgodovinar estetski užitek 'desublimirati' z upoštevanjem tehnoloških, ekonomskih in socialnih faktorjev.
|
devetsemestrski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po soglasju ustanovitelja in Univerzitetne komisije za študijska in študentska vprašanja so šolskega leta 1991/92 vpisali študij farmacije študentje po novem, devetsemestrskem programu.
|
diafoníja |
muz. najstarejše in najbolj preprosto večglasje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
disakórd |
knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
diskrepánca |
knjiž. nesoglasje, neskladnost, nasprotje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
disruptivnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegov dosje poleg akutnih znakov zastrupitve (poškodbe čutil za voh, vnetje oči, kože in dihal) ob dolgotrajnejši izpostavljenosti nizkim koncentracijam obsega še kronične učinke z degeneracijo ledvic, jeter in prostate ter že omenjeno hormonsko disruptivnost.
|
dóga |
velik delovni ali hišni pes vitke postave s krepkim oprsjem in zelo kratko dlako:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dogovárjati se |
z dogovorom skušati doseči soglasje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dogóvor |
sporazum, soglasje glede kakih določil ali obveznosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dójka |
1. vzboklina na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dolgočásen |
ki povzroča, ustvarja dolgočasje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dopolnjevalnovprašalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
3 vprašalni odvisniki: 3.1 enostavni vprašalni stavki 3.1.1 odločevalnovprašalni (stavčna vprašanja) 3.1.2 dopolnjevalnovprašalni (besedna vprašanja) 3.2 ločni / disjunktivni vprašalni stavki
|
dorzomedialen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slepič izhaja iz dorzomedialne stene slepega črevesja in je različno dolg (običajo 10cm), ležileži intraperientalno in je gibljiv.
|
dostopanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Objavljamo alternativne načine dostopanja do cenzurirane strani www.udba.net in povezave do datotek, ki vsebujejo dosjeje nekaterih slovenskih politikov.
|
dovoljênje |
kar izraža soglasje nadrejenega z željo, prošnjo podrejenega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dóžnjek |
nar. vzhodno venec iz klasja, ki se splete ob koncu žetve; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvoprostoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nisem pa pristaš tega, da je doberman zunaj v pesjaku, če ne gre drugače mu zelo dobro izolirajte kočo (obvezno mora biti dvoprostorna, v obliki črke L) , pozimi mu dodajajte bolj močno hrano in redno menjajte steljo v koči.
|
etnografíja |
veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov, narodopisje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
etnologíja |
veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov; narodopisje, narodoslovje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
étnomuzikologíja |
veda o glasbi posameznih ljudstev, narodov, glasbeno narodopisje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
evfoníja |
knjiž. ubranost glasov; blagoglasje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
financier |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
frfrú |
pog. na čelo počesani, kratko pristriženi lasje; frufru:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
frufrú |
na čelo počesani, kratko pristriženi lasje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
godrnjáti |
1. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gosák |
gosji samec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
grebénčica |
agr. trava, ki raste na vlažnih tleh; pasji rep; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gród |
zastar. prsi, oprsje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hàv |
posnema pasji glas; hov:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
havhàv |
posnema pasji glas; hovhov:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hélsinški |
zgod., v zvezah: helsinška konferenca konferenca o evropski varnosti in sodelovanju leta 1975 v Helsinkih; helsinška listina sklepni dokument helsinške konference o soglasju med večino evropskih držav, Združenimi državami Amerike in Kanado o varnosti in sodelovanju v Evropi; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
heterofoníja |
muz. večglasje, v katerem določeno melodijo posamezni glasovi delno spreminjajo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
historiografíja |
zgodovinopisje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
homofoníja |
muz. večglasje z eno poudarjeno melodijo, ki so ji drugi glasovi harmonična spremljava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hòv |
posnema pasji glas:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hovhòv |
posnema pasji glas:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izglásen |
pridevnik od izglasje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izravnovésiti |
knjiž. spraviti iz ravnovesja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jélševec |
zool. večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jéšča |
1. med., vet. napol prebavljena hrana v želodcu ali v črevesju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jezíčen |
1. ekspr. ki {rad} neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jezikáč |
slabš. kdor {rad} neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jezikáti |
1. ekspr. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jezikàv |
ekspr. ki {rad} neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jezikávec |
ekspr. kdor {rad} neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jezikúlja |
slabš. ženska, ki {rada} neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jezljáti |
1. nar. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje; jezikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ježerílec |
nav. mn., zool. črevesni zajedavci brez črevesja, zlasti pri domačem prašiču, ribah in povodnih pticah, Acanthocephala; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kakofoníja |
knjiž. neubranost glasov; neblagoglasje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kaligrafíja |
pisanje z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kíta |
1. iz treh ali več pramenov spleteni lasje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klasóvje |
star. klasje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
konsénz |
knjiž., redko soglasje, privolitev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kontumàc |
1. vet., navadno v zvezi pasji kontumac stanje, ko se zlasti zaradi stekline onemogoči psu stik z drugimi živalmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kragúlj |
ptica ujeda sive barve, z belkastim, prečno progastim oprsjem in trebuhom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
kratkočásen |
ki povzroča, ustvarja kratkočasje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kratkočásiti |
povzročati komu kratkočasje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kúkma |
nar. vzhodno lasje, potisnjeni izpod rute nad čelo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kúštra |
ekspr. razmršeni lasje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lasíšče |
del kože na glavi, na katerem rastejo lasje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lasóvje |
ekspr. lasje, zlasti gosti, bujni:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lasúlja |
tuji naravni ali umetni lasje, pritrjeni na tanko tkanino tako, da delajo vtis pravih las:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lédnica |
anat. ploščata parna kost medenice za oporo črevesja; črevnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lepopísen |
nanašajoč se na lepopisje, lepopis:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
líšp |
star. 1. nakit, lepotičje, okrasje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ljudoznánstvo |
zastar. etnografija, etnologija, narodopisje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mláčev |
delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
mlátev |
delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
mlatíti |
1. s cepcem, mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
morfonologíja |
lingv. nauk o glasovnih in naglasnih značilnostih morfema, besede, oblikoglasje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
narodopísec |
strokovnjak za narodopisje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
narodopísen |
nanašajoč se na narodopisje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
narodoslóvje |
redko etnografija, etnologija, narodopisje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
narodoznánstvo |
star. etnografija, etnologija, narodopisje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
navzkrížje |
nav. ekspr. neskladje, nesoglasje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |