|
bogvekdáj |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Niti toliko državniške drže ne premore slovenska državniška svojat, da bi vsaj ob tem dnevu potlačila osebne antipatije in zamere od bogvekdaj in bogvekod, če se že ne more odreči sumničenjem, ki vsakega junija preraščajo v politični biznis.
|
bogvekód |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Niti toliko državniške drže ne premore slovenska državniška svojat, da bi vsaj ob tem dnevu potlačila osebne antipatije in zamere od bogvekdaj in bogvekod, če se že ne more odreči sumničenjem, ki vsakega junija preraščajo v politični biznis.
|
boliviáno |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Keš: za en dolarčič te srečijo z dobrimi šestimi bolivianoti, ki pa jih zlahka dobiš iz številnih ATM mašin, kar se tiče pa potovalnih čekov, se tu pa zlahka zgodi, da se malo nahodiš po razno raznih bankah.
|
boljševíštvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ob 110-letnici njegovega rojstva je mogoče znova osupniti nad tem »mladeničem za večnost«, ki naj bi se še ne 25-leten smrtno »ponesrečil« z bombo (dovolj nenavadno za prvovrstnega častnika, »manj nenavadno« v kontekstu okoliščin, ko so v tedanji ljubljanski narodni vladi omejevali »preveč radikalna« Maistra in Malgaja celo s pomočjo ustreznih krogov na Dunaju in v Gradcu, Malgaja so tudi sumili »boljševištva«...).
|
bradikinin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Encim bradikininaza razgrajuje bradikinin. Bradikinin je tkivni hormon, ki povzroči nastanek vnetja. Če ta encim v alojinem gelu prodre skozi poškodovano kožo dovolj globoko, lahko prepreči nastanek vnetja in omili bolečino.
|
|
brečè |
-éta; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
brúhniti |
1. izvreči iz želodca:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brumanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skratka, mole se zdaj da v večjem številu ujeti le na izkušenim ribičem znanih lokacijah, pri čemer pomaga predvsem brumanje (zmleta sardela v krompirjevi vreči, ki jo po vrvici spustiš na dno, nato pa dvigneš za kakšen meter).
|
|
brúsniti |
redko s silo izvreči iz ust:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bruten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zakaj si ne upamo reči brutna teža ali netni dohodek? (Mimogrede: v redkih primerih podobne vrste smo le bolj pogumni, npr. pri fiksnem znesku — fiks znesek bi nikomur ne bilo všeč.)
|
|
cetilalkohol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomožne snovi so beli vazelin, tekod parafin, lanolln, polioksil-40-stearat, cetilalkohol, stearllalkohol, DL-pantolakton, prečiščena voda.
|
|
cetilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomožne snovi: cetilni alkohol, stearilni alkohol, natrijev lavril sulfat, vazelin, parafinsko olje, propilenglikol, metilhidroksibenzoat, propilhidroksibenzoat, prečiščenavoda.
|
|
cetilpalmitat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Krema: benzil alkohol, cetil in stearil alkohol, cetilpalmitat, oktildodekanol, polisorbat 60, sorbitan stearat, prečiščena voda.
|
|
cetomakrogol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomožne snovi: polimer akrilne kisline, makrogol 400, dietanolamin, izopropil alkohol, propilenglikol, brezvodni natrijeu sulfit, cetomakrogol 1000, deciloleat, tekoči parafin, prečiščena voda.
|
|
čŕhniti |
ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvékniti |
slabš. reči kaj vsebinsko praznega, nespametnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
darílnica |
zastar. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi; pušica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
darvinistično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... darvinistično deskriptivna (juhu): reči stvari 'glif', kot prvo stopnjo priusvajanja tujk in počakati kaj se skristalizira v praksi.
|
|
degažírati |
šport. pri nogometu brcniti ali vreči žogo iz vratarjevega prostora v igrišče:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dejáti |
navadno kot deležnik na -l 1. izraziti z besedami, reči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dereč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sicer pa je Kanadi v velik ponos riba Losos, ki se drsti v derečih potokih in rekah.
|
|
dermatoskopija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dermatoskopija je metoda, s katero z 10- kratno povečavo z uporabo imerzijskega olja (da preprečimo odboj žarkov) pregledamo morfološke značilnosti znamenja oz. kožne spremembe.
|
|
deteriorizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Namen časopisa "The Golden Future" je namreč pripraviti ustrezni forum in ga oskrbeti z najrazličnejšim gradivom, ki lahko pokaže, da je mogoče deteriorizacijo in uničenje planeta preprečiti.
|
|
déti |
star. izraziti z besedami; reči, dejati1:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
devitaliziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob tednu »boja proti raku«, ki je potekal od 04. do 09. Marca 2002 (zdravniki še vedno uporabljajo terminologijo, ki so jo »izumili« vojaški medicinski strokovnjaki po napadu nemške Luftwaffe na ameriško - zavezniško ladjevje v italijanskem pristanišču Bari leta 1943; o tem boste lahko prebrali vire v prispevku: »Tumorji in rak, kako jih preprečiti ali ozdraviti na Naraven način«), se zdravniki še vedno »bojujejo« proti raku z vsem mogočim arzenalom, ustanavljajo celo društva za »boj proti raku«, pri tako imenovanem zdravljenju pa uporabljajo več ali manj enaka sredstva, kot so jih uporabili pri napadu na Nagasaki in Hirošimo, od bolezni izmučena in devitalizirana
telesa »zdravijo« z radioaktivnim obsevanjem, kemoterapijami - drug treatment (zdravila - droge so močno koncentrirani strupi), elektro-kemoterapijami in tako povzročajo trpečim še več trpljenja, pri tem njihovem »boju« pa zanemarjajo najpomembnejše dejstvo, da je »njihovo bojno polje« že izčrpano telo trpeče/trpečega, ki je že razvila/vil katero od oblik raka ...
|
|
dezavuírati |
knjiž. ovreči pravilnost, resničnost česa, ne priznati česa:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diglikoldinitrat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da bi se preprečilo zmrzovanje eksploziva, se nitroglicerinu doda 20-60% diglikoldinitrata.
|
|
dišljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih nisem znala odvreči / čevljev sleči nogavic / in stopal zamesti med trave / sveže rosne pa tudi suhe / po senu dišljive ...
|
|
dobavljan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako pade PH zaželjeno na 4 - 6, kar prepreči, da bi n.pr. fosfati še naprej formirali nevodotopne (neresorbilne) metafosfate, temveč predvsem laktate, oz. v posledici le kisle estre in predvsem kisle esteraze ter da bi bili le takšni dobavljani na bolana mesta po telesu.
|
|
dodelan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z repetitivno muziko, kot iz zatikajočega se ploščka snetimi odlomki klasičnih del pretežno ozvočeno sosledje in preplet treh ženskih solov na treh odrih bi pač moralo v odsotnosti drugih sredstev postreči vsaj z izrazitejšo koreografijo in predvsem dodelanejšim gibom, da se ti ne bi zdelo, kot da si priča kateremu izmed naivnejših in neartikuliranejših ptljevskih prvencev ter da se ti po mimosledu ginevajočih deklet ne zgodi, da šele iz spremljevalnih tiskovin doženeš, da si si ogledal obravnavo poganskih ritualov.
|
|
dodelovan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če se spomnim dogodkov ob spremembi obdavčenja, bi tudi rekel, da je bilo precej reči sproti dodelovanih, namesto da bi bilo vse temeljito stestirano pred uradno uveljavitvijo.
|
|
dolgogoreč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dandanes se čedalje več v uporabi nagrobne dolgogoreče sveče z sistemom menjave vložkov.
|
|
dopustíti |
1. ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj zgodi, godi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozračevanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tem mestu je treba predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in dozračevanje (preprečitev nastanka vakuuma).
|
|
džati |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rojstvo (džati), mati (mata) in dharma človeku pomagajo uravnavati in prečistiti svoje nagone in nagibe.
|
|
etuí |
{vrečici podobna} škatlica za hranjenje majhnih predmetov, tok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
francoskogovoreč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
frátati |
brezoseb., nižje pog. ponesrečiti se, spodleteti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gólsniti |
slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góltniti |
ekspr. 1. hitro, sunkovito kaj reči, spregovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gostíti |
streči gostu z jedmi in pijačami:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbévskati |
slabš. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izblebetáti |
slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izblêkniti |
slabš. v naglici izreči kaj nepremišljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izbljúniti |
redko izvreči iz želodca; izbruhniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbrbljáti |
ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izbrbráti |
ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izbrúhniti |
1. izvreči iz želodca:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbrúndati |
ekspr. z nizkim, mrmrajočim glasom reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbrusíti |
s silo izvreči iz ust:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izčebljáti |
ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izčeljustáti |
slabš. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izčenčáti |
ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izčesnáti |
slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izčívkati |
ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izčvekáti |
slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izgobezdáti |
pog., slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izgrméti |
ekspr. razvneto, zelo glasno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izhlípati |
ekspr. hlipaje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izhrôpsti |
ekspr. 1. hropeč reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izihtéti |
knjiž. ihte reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izjásniti se |
publ. izreči se, izjaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izjecljáti |
jecljaje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izječáti |
knjiž. ječe reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkášljati |
izvreči {sluz} iz pljuč, sapnika s kašljanjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkleníti |
nar. izpreči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izklepetáti |
ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izkokodákati |
nizko reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izkričáti |
1. kriče reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izlájati |
slabš. z ostrim, zadirčnim glasom reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izmomljáti |
ekspr. nerazločno, momljaje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izmrmráti |
ekspr. nerazločno, mrmraje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izpljúniti |
izvreči iz ust:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izprídigati |
ekspr. reči, povedati vse, zlasti kar koga vznemirja, teži:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpŕskati |
ekspr., redko krčevito se smejoč reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izragljáti |
slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izrekljív |
ki se da izreči, povedati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izrentáčiti |
ekspr. grobo, zadirčno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izstókati |
ekspr., redko stokajoč reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izšepetáti |
šepetaje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztiščáti |
nav. ekspr. s težavo reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztrobezljáti |
slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izústiti |
ekspr. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvŕženje |
glagolnik od izvreči:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izžlobudráti |
ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžužnjáti |
ekspr. 1. nerazločno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jagnjetíti |
nav. 3. os. roditi, povreči jagnje:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jágnjiti |
nav. 3. os. roditi, povreči jagnje:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
júdo |
šport, pri katerem skušata tekmovalca drug drugega vreči na tla:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kašúbščina |
lingv. severozahodna skupina poljskih narečij; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kengurú |
avstralska žival, ki nosi mladiča v trebušni vreči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
klénkati |
1. nav. ekspr. zvoniti, navadno ob nesreči, smrti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klénkniti |
1. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klínč |
šport. prijem nasprotnika pri boksu za preprečitev udarcev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kljúb |
z dajalnikom za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |
1 101 201 301 401 501 
