|
državljánček |
-čka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Meni je tudi logično, in tu me brez potrebe razsvetljuješ, da država hoče disiplinirane in zdresirane državljančke se pa z tem seveda ne strinjam.
|
državn |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
državno prvenstvo: Kva res ti v Velenje a tm bo državn?
|
|
državnokomercialen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In ustvarjalci slovenske državnokomercialne televizijske hiše so nas presenetili z novo oddajo Odmevi.
|
|
držávnoplánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Da je to res, govori le bežen pogled po togi dosedanji evropski produkciji, ki nič ne zaostaja za tistimi 'žlahtnimi' izdelki slovenske državnoplanske produkcije preteklih let, ki je sploh ni bilo v kino ali pa je tam naletela na silno mlačen odziv.
|
državnopotrditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot vedno, ko gre za družbeni položaj slovenščine, vprašanja presegajo stroko in se uveljavljajo v svoji temeljni narodo- in danes tudi državnopotrditveni vlogi.
|
|
državnoustaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V odločbi so zapisali, "da bi bilo treba presoditi, ali je vračanje veleposesti fevdalnega izvora v skladu z državnoustavno ureditvijo Republike Slovenije".
|
|
državotvorje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Veliko prespraševanje o nacionalni identiteti je povezano s procesi globalizacije, z novim državotvorjem v 20. stoletju, nekaterimi anomičnimi posledicami postindustrializacije, `neobvladljivostjo' migracijskih tokov, s strahom pred `pretirano multikulturnostjo' in s tem kulturno ogroženostjo, pa vse do `lokalnega' evropskega integracijskega dogajanja ob alternativnem razširjanju Evropske unije.
|
|
držeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Držeč se za roke, zakoncema padajo grehi skozi presledke med prsti. (Arabci ali Krst s solzami (Hayek), Ibn Hanbal, 780-855)
|
|
duatlonec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tekmo sva tako zamudila in nisva mogla navijat. Zato pa res hvala vsem vam, ki ste navijali za duatlonke in duatlonce!!! Super ste!
|
|
dúg |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: nar. (dolg): Enkrat po dugen cajti sen ji moga dati prav, ke je svet resen vsakši den bol nor pa ke se človik tudi na škofe nesmi zanesti.
|
duhovnodisharmoničen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razpon seže celo do nezaželenega subjektivizma ekspresionizma, njegovega zmernejšega duhovnodisharmoničnega razmerja do sveta v petdesetih letih in celo ...
|
|
duodenogastričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z duodenogastričnim refluksom se vrnejo v želodec, zato lahko neaktivne predučinkovine s svojimi aktivnimi presnovki poškodujejo sluznico prebavil.
|
|
dváindevétdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Danes se je preselila v dom ostarelih - gospa majhne postave, zelo razumna in ponosna na svojih dvaindevetdeset let starosti.
|
dváinšéstdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Dvainšestdeset tisočštiri sto ponovitev je natanko toliko kot ena sama resnica.
|
dvanajstzvočen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tadeusz Baird se v poljski glasbi šestdesetih in sedemdesetih let razlikuje po posebnem tipu ekspresije, ki nastaja z uporabo dvanajstzvočne tehnike.
|
|
dvatisočprvi |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Utemeljim: Ker sem od 16. januarja 2001 (z besedami šestnajstega januarja dvatisočprvega) na spletišču za družabno omreženje s domeno kupid.com z nickom Quentin (pred tem sem imel nek drugi nick) in ker sem imel dvakrat "prekinitev prisotnosti", enkrat v dolžini 1 (enega) leta, drugič pa v dolžini enega leta pa pol, obakrat zaradi udeležbe v resni zvezi, "potem" pa sem se vedno vrnil...
|
|
dvestotič |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ej res že dvestotič načeta tema. . . še nikol nisem vidu enga tipa k bi nategnu tolk ljudi naenkrat. .(in to nehote). . .
|
|
dvoamperski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Želimo preveriti, ali so te varovalke res dvoamperske.
|
|
dvóčlén |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Relacija v matematiki in sodobni algebri je odnos (mnogolična preslikava) med elementi množice, na primer dvočlene relacije: enakost = , neenakost ? večje od >, manjše od <.
|
dvolično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar prikrito, zahrbtno, hinavsko, dvolično v dvojnem smislu: javno in načelno delajo za Evropo in humanistična načela, dejansko pa za svoje nacionalne interese, ki v spremenjenih razmerah niti niso več to, ampak so nekakšni fantomi takih interesov iz preteklosti, geopolitični fosili.
|
|
dvóm |
1. odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dvomišljenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kajti z rabo te besede človek priznava, da spletkari s stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja človek to vednost briše; in tako dalje v nedogled, z lažjo vedno en skok pred resnico.
|
|
dvoparametrski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Opredelite parametre individualne psihofizikalne funkcije (v dvoparametrskem potenčnem zakonu sta to n in k, če uporabite drugačen model regresije, pa ustrezni ostali parametri).
|
|
dvorazmernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta dvorazmernost se pri posrednem izražanju kaže kot razhajanje med obliko in pomenom ter vlogo (s pripovedno ali vprašalno povedjo velevamo), preslikala pa se je tudi v sestav jezikovnih oblik.
|
|
dvostožec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Scientific American je poročal o nenavadnih geometrijskih lastnostih telesa, ki ga dobimo, če enakostranični dvostožec (katerega osni presek je kvadrat) razrežemo vzdolž osi in oba dela spet zlepimo, ko ju medsebojno zavrtimo za π/2.
|
|
dvotaktnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In ko sta me prehitela dva motorista s cestnimi motorji sem ugotovil, da je zrcalce vibriralo zaradi tresljajev, ki jih je proizvajal moj dvotaktnež.
|
|
džezrokerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Res, uigrani muskontarji Masfel brez opaznih zapletov drevijo skozi žanrovski labirint, kdaj drgnejo rokenrol ali celo metal, se spustijo v nebroj džezrokerskih in celo sluzastih newagerskih izletov, se razdžezirajo s saksofonistom na čelu, uberejo funk in, z močnejšo elektronsko zaslombo, kako transersko kolo ter odpumpajo tja do diska, hudoo, s priredbo proslulega Funkytowna vred.
|
|
džins |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Modri džins - nekoč oblačilo ameriških delavcev iz trpežnega materiala - je danes prestižen in drag kos obleke.
|
|
džjotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
|
|
džotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato smo si Vodnik po poti samospoznavanja zamislili tako, da lahko bralci na enem mestu dobijo jasen vpogled s kratko predstavitvijo pojmov in tehnik, delavnic s več kot 70-tih področij osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije, kot so: aura soma, akupresura, bioenergija, čakre, džotiš, feng shui, hidroterapija, joga, kristalna sol, masaže, meditacije, naturopatija, reiki, rebirthing-preporajanje, radionika, samozavest, transmisijska meditacija, zdrava prehrana, zdravilni zvok,....
|
|
efektuírati |
knjiž., redko uresničiti, narediti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksklamácija |
lingv. ekspresivno izražena misel ali čustvo, vzklik; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elektrína |
elektr. presežek ali primanjkljaj elektronov na telesu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
elipsoíd |
geom. središčno somerna ploskev, pri kateri imajo preseki obliko elipse ali kroga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elíten |
ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste, izbran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enjambement |
lit. pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz, miselni prestop:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Éolov |
muz., v zvezi Eolova harfa, nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epicénter |
geol. točka na zemeljski površini nad žariščem potresa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
epifít |
bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo, priraslika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eskónt |
fin. obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evakuácija |
preselitev ljudi ali česa drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evakuírati |
preseliti ljudi ali kaj drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evfórbija |
bot. drevo iz severozahodne Afrike, ki vsebuje mlečni sok, Euphorbia resinifera:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fáktičen |
ki v resnici je, obstaja; dejanski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fantást |
1. kdor se prepušča vznesenim, navadno neuresničljivim mislim, načrtom; sanjač, zanesenjak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fantazírati |
1. prepuščati se vznesenim, navadno neuresničljivim mislim, načrtom; sanjati, sanjariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fascinírati |
knjiž. vzbuditi veliko občudovanje, presenečenje; močno prevzeti, očarati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fávl |
žarg., šport. ravnanje pri igrah z žogo in hokeju, ki ni v skladu s pravili športne igre; prekršek, prestopek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fíkcija |
kar je izmišljeno in v resničnosti ne obstaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiktíven |
ki v resničnosti ne obstaja, izmišljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fingírati |
prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično, hliniti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flírt |
površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flírtati |
imeti površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluorít |
min. rudnina kalcijev fluorid, za katero je značilna fluorescenca; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fókus |
1. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju; gorišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótokémičen |
kem. nanašajoč se na vpliv sevanja na kemične presnove:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótokemíja |
veda o vplivu sevanja na kemične presnove; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótorobót |
slika iskane osebe, navadno prestopnika, narejena po opisih, pričevanjih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fránža |
nav. mn., pog. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fránžast |
pog. resast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frapánten |
nav. ekspr. zelo presenetljiv, zelo nenavaden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frapírati |
nav. ekspr. zelo presenetiti, zelo iznenaditi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frdáman |
nižje pog. presnet, preklet:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frivólen |
knjiž. lahkomiseln, neresen, objesten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frivólnež |
knjiž. lahkomiseln, neresen človek; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frivólnost |
knjiž. lahkomiselnost, neresnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fúga |
grad. presledek med dvema gradbenima elementoma, reža:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gag |
knjiž. presenetljiv, duhovit domislek, zlasti v filmu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
gejzír |
vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
generácija |
navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geofón |
teh. priprava, ki zaznava tresljaje v zemlji in jih spreminja v električne napetosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gledé |
v zvezi z na izraža stališče, s katerega se kaj presoja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gledíšče |
1. kar določa kriterij za presojanje česa; stališče:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnosticízem |
filoz. filozofsko-religiozna smer, ki trdi, da se je treba s spoznavanjem, razmišljanjem prepričati o resničnosti verskih dogem; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
godráti |
oglašati se z visokim, tresočim se glasom; kavdrati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gród |
grot: stresti pšenico v grod; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grót |
lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grotéska |
lit. delo, ki na grozljivo-smešen način prikazuje resničnost, življenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grupácija |
publ. 1. navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
halódri |
slabš. neresen, lahkomiseln, neuglajen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hárač |
v fevdalni Turčiji davek, naložen za delo sposobnim moškim, ki niso prestopili v muslimansko vero:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
háriš |
redko kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec, hrestač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | |
3.170 3.270 3.370 3.470 3.570 3.670 3.770 3.870 3.970 4.070 
