priznáti |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
admonicija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako je moral priznati, da "rektorje, ki so močne volje in ki se niso pripravljeni ukloniti, prisilimo k pokorščini z admonicijami ali kako drugače; če pa bi skušali s svojimi pismi Vaši Presvetlosti posredovati neresnico, naj jim nikar ne prisluhnejo, saj so lahko prepričani, da se na tem sodišču trudimo na vse mogoče načine".
|
anusen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
A priznati je treba, da se mu ni prepustil strastno, temveč le bolj iz nekakšne obveznosti in obče manire kot kakšna frigidna gospodinja, večkrat je povsem nedoločno namignil na neke anusne težave, pa tudi prave ljubezni ni doživel, saj so se vse njegove zveze končevale z občasnimi in kratkotrajnimi avanturami, čeprav je bil prepričan, da živi polno in normalno spolno življenje.
|
arzet |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če opomnimo na prizorišče --- grajske line, postelja v svetli kamri, v srce zasajeni nož (neprimerno imenovan »britev«), ključič, svileni arzet, cekini, seme-maskarade --- moramo pač priznati, da nam ta pesem, čeprav zapisana šele v prvi polovici 19. stoletja, pričara kar srednjeveško ozračje.
|
Canóssa |
knjiž., v zvezi iti v Canosso priznati podrejenost, ponižati se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dezavuírati |
knjiž. ovreči pravilnost, resničnost česa, ne priznati česa:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
didaktično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Priznati pa moram, da je način razlage, ki razgrinja aktualizacijo vrednot na statifikacijskih dimenzijah, torej iz t.im. objektivne pozicije individuuma in njegove socialne umestitve v strate, didaktično laže razumljiv.
|
habilitírati |
1. priznati komu pravico predavati na visoki šoli:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
infulírati |
rel. podeliti, priznati pravico za nošenje mitre:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
intronizírati |
knjiž. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličiti, umestiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
krónati |
1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
legalizírati |
1. z zakonom dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano, uzakoniti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nostrificírati |
šol. priznati veljavnost spričevala, izdanega v tuji državi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
okrónati |
1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pripoznáti |
star. priznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priznánje |
1. glagolnik od priznati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ratificírati |
jur. potrditi, priznati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustolíčiti |
1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapostáviti |
1. dati, priznati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|